Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost.
Slikarstvo Vladimirja Lakoviča izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan leta 1946 začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost.
Slikarstvo Vladimirja Lakoviča izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan leta 1946 začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov