Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost.
Slikarstvo Vladimirja Lakoviča izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan leta 1946 začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.