Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost.
Slikarstvo Vladimirja Lakoviča izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan leta 1946 začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost.
Slikarstvo Vladimirja Lakoviča izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan leta 1946 začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov