Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost.
Slikarstvo Vladimirja Lakoviča izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan leta 1946 začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost.
Slikarstvo Vladimirja Lakoviča izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan leta 1946 začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov