Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar MICHAEL SCOBL je pripadal ugledni stari družini, ki je živela v Slovenj Gradcu v obdobju od leta 1600 do 1747. Prvič je bil omenjen leta 1632, leta 1644 pa je bil mestni sodnik. Med številnimi slovenjgraškimi slikarji iz prve polovice 17. stoletja je bil očitno osrednja osebnost. Močno je vplival na druge slikarje, a le redki so dosegli njegovo mojstrstvo. Imel je izrazito samosvoj izraz z občutnim nadihom lepote, ki blaži epigonske črte. Njegovo najboljše delo je lirična slika “Zaroka svete Katarine”, nastala leta 1638 v stranskem oltarju župnijske cerkve v Slovenj Gradcu. Slikarski opus Michaela Scobla še ni v celoti raziskan in ovrednoten.
—–
JOŽEF VEST je v Gradcu študiral filozofijo in medicino ter zasebno tudi kmetijstvo. Od leta 1803 je živel v okolici Kranja in petnajst let služboval kot častnik v vojski. Leta 1820 je na ljubljanskem liceju začel predavati kmetijstvo, leto pozneje pa mu je Kranjska kmetijska družba zaupala ustanovitev poskusnega vrta z drevesnico na posestvu na Poljanah v Ljubljani; tam je med drugim zbiral tudi evropske sorte sadja. Objavljal je strokovna poročila o gojenju sadnih dreves, sadjarjem brezplačno oddajal cepiče, prirejal tečaje ter propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in pospeševanje sadjarstva v hribovskih vaseh. Jožef Vest se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Celovcu.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik FRAN ROŠ se je rodil na današnji dan leta 1898 v Kranju. Bil je učitelj v Preboldu in Celju. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je delal v celjskih pedagoških službah. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu “Savinja”. Glasilo je urejal pesnik Rudolf Maister – Vojanov, ki je bil tedaj stotnik v Celju. Pozneje se je lotil različnih literarnih zvrsti: leta 1929 je izdal mladinsko povest “Juretovo potovanje in še kaj”, leta 1946 komedijo “Mokrodolci”, in leto pozneje pesniško zbirko “Iz ječe in pregnanstva”. Velik uspeh je doživela njegova dramatizacija “Desetnice Alenčice”. Pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš je napisal tudi zgodovinsko dokumentarno delo “Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941. do 1945. leta”.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki.
Ljubljanski velesejem je postal osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, na katerem so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar MICHAEL SCOBL je pripadal ugledni stari družini, ki je živela v Slovenj Gradcu v obdobju od leta 1600 do 1747. Prvič je bil omenjen leta 1632, leta 1644 pa je bil mestni sodnik. Med številnimi slovenjgraškimi slikarji iz prve polovice 17. stoletja je bil očitno osrednja osebnost. Močno je vplival na druge slikarje, a le redki so dosegli njegovo mojstrstvo. Imel je izrazito samosvoj izraz z občutnim nadihom lepote, ki blaži epigonske črte. Njegovo najboljše delo je lirična slika “Zaroka svete Katarine”, nastala leta 1638 v stranskem oltarju župnijske cerkve v Slovenj Gradcu. Slikarski opus Michaela Scobla še ni v celoti raziskan in ovrednoten.
—–
JOŽEF VEST je v Gradcu študiral filozofijo in medicino ter zasebno tudi kmetijstvo. Od leta 1803 je živel v okolici Kranja in petnajst let služboval kot častnik v vojski. Leta 1820 je na ljubljanskem liceju začel predavati kmetijstvo, leto pozneje pa mu je Kranjska kmetijska družba zaupala ustanovitev poskusnega vrta z drevesnico na posestvu na Poljanah v Ljubljani; tam je med drugim zbiral tudi evropske sorte sadja. Objavljal je strokovna poročila o gojenju sadnih dreves, sadjarjem brezplačno oddajal cepiče, prirejal tečaje ter propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in pospeševanje sadjarstva v hribovskih vaseh. Jožef Vest se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Celovcu.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik FRAN ROŠ se je rodil na današnji dan leta 1898 v Kranju. Bil je učitelj v Preboldu in Celju. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je delal v celjskih pedagoških službah. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu “Savinja”. Glasilo je urejal pesnik Rudolf Maister – Vojanov, ki je bil tedaj stotnik v Celju. Pozneje se je lotil različnih literarnih zvrsti: leta 1929 je izdal mladinsko povest “Juretovo potovanje in še kaj”, leta 1946 komedijo “Mokrodolci”, in leto pozneje pesniško zbirko “Iz ječe in pregnanstva”. Velik uspeh je doživela njegova dramatizacija “Desetnice Alenčice”. Pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš je napisal tudi zgodovinsko dokumentarno delo “Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941. do 1945. leta”.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki.
Ljubljanski velesejem je postal osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, na katerem so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov