Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOHANNN CASPAR WAGINGER sodi med najpomembnejše slikarje, ki so v začetku 18. stoletja delovali na Štajerskem. Najstarejši znani podatek o njem je iz Voraua na avstrijskem Štajerskem, kjer je slikal v samostanski cerkvi. Vsa njegova znana dela razen te slikarije so na Slovenskem. Leta 1708 je poslikal veliko dvorano v dvorcu Dornava s “Herkulovo zgodbo”, nato je slikal v cerkvah v Podčetrtku in na Pesku v Slakah, njegovo delo je tudi Alegorija petih čutov v gradu Brežice. Znani opus Johanna Casparja Wagingerja je slogovno homogena celota: njegove freske vedno sestavljata bogat arhitekturno-dekorativni okvir in monumentalna figuralika, na osrednjem polju naslikana z intenzivnimi barvami.
Kmetijski strokovnjak in zadružni delavec TONE BANTAN je napisal prvo slovensko knjigo o kmetijskem strojništvu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti na Marnem pri Dolu pri Hrastniku. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Knjiga Toneta Bantana “Kmetijski stroji in orodja” je zaradi izvirnega izrazoslovja cenjena še danes.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Med drugim je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi pri številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 70-imi leti se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Čas koliščarjev z ljubljanskega Barja”.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOHANNN CASPAR WAGINGER sodi med najpomembnejše slikarje, ki so v začetku 18. stoletja delovali na Štajerskem. Najstarejši znani podatek o njem je iz Voraua na avstrijskem Štajerskem, kjer je slikal v samostanski cerkvi. Vsa njegova znana dela razen te slikarije so na Slovenskem. Leta 1708 je poslikal veliko dvorano v dvorcu Dornava s “Herkulovo zgodbo”, nato je slikal v cerkvah v Podčetrtku in na Pesku v Slakah, njegovo delo je tudi Alegorija petih čutov v gradu Brežice. Znani opus Johanna Casparja Wagingerja je slogovno homogena celota: njegove freske vedno sestavljata bogat arhitekturno-dekorativni okvir in monumentalna figuralika, na osrednjem polju naslikana z intenzivnimi barvami.
Kmetijski strokovnjak in zadružni delavec TONE BANTAN je napisal prvo slovensko knjigo o kmetijskem strojništvu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti na Marnem pri Dolu pri Hrastniku. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Knjiga Toneta Bantana “Kmetijski stroji in orodja” je zaradi izvirnega izrazoslovja cenjena še danes.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Med drugim je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi pri številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 70-imi leti se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Čas koliščarjev z ljubljanskega Barja”.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov