Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

17.01.2019


JOHANNN  CASPAR  WAGINGER  sodi med najpomembnejše slikarje, ki so v začetku 18. stoletja delovali na Štajerskem. Najstarejši znani podatek o njem je iz Voraua na avstrijskem Štajerskem, kjer je slikal v samostanski cerkvi. Vsa njegova znana dela razen te slikarije so na Slovenskem. Leta 1708 je poslikal veliko dvorano v dvorcu Dornava s “Herkulovo zgodbo”, nato je slikal v cerkvah v Podčetrtku in na Pesku v Slakah, njegovo delo je tudi Alegorija petih čutov v gradu Brežice. Znani opus Johanna Casparja Wagingerja je slogovno homogena celota: njegove freske vedno sestavljata bogat arhitekturno-dekorativni okvir in monumentalna figuralika, na osrednjem polju naslikana z intenzivnimi barvami.

Kmetijski strokovnjak in zadružni delavec TONE BANTAN je napisal prvo slovensko knjigo o kmetijskem strojništvu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti na Marnem pri Dolu pri Hrastniku. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je  pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Knjiga Toneta Bantana “Kmetijski stroji in orodja” je zaradi izvirnega izrazoslovja cenjena še danes.

—–

Zgodovinar VASILIJ  MELIK  je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski  fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.

Med drugim je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi pri številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 70-imi leti se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Čas koliščarjev z ljubljanskega Barja”.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

17.01.2019


JOHANNN  CASPAR  WAGINGER  sodi med najpomembnejše slikarje, ki so v začetku 18. stoletja delovali na Štajerskem. Najstarejši znani podatek o njem je iz Voraua na avstrijskem Štajerskem, kjer je slikal v samostanski cerkvi. Vsa njegova znana dela razen te slikarije so na Slovenskem. Leta 1708 je poslikal veliko dvorano v dvorcu Dornava s “Herkulovo zgodbo”, nato je slikal v cerkvah v Podčetrtku in na Pesku v Slakah, njegovo delo je tudi Alegorija petih čutov v gradu Brežice. Znani opus Johanna Casparja Wagingerja je slogovno homogena celota: njegove freske vedno sestavljata bogat arhitekturno-dekorativni okvir in monumentalna figuralika, na osrednjem polju naslikana z intenzivnimi barvami.

Kmetijski strokovnjak in zadružni delavec TONE BANTAN je napisal prvo slovensko knjigo o kmetijskem strojništvu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti na Marnem pri Dolu pri Hrastniku. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je  pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Knjiga Toneta Bantana “Kmetijski stroji in orodja” je zaradi izvirnega izrazoslovja cenjena še danes.

—–

Zgodovinar VASILIJ  MELIK  je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski  fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.

Med drugim je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi pri številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 70-imi leti se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Čas koliščarjev z ljubljanskega Barja”.


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov