Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1531 je kralj Ferdinand tabor Sveti Križ v Vipavski dolini povzdignil v mesto. Dobilo je sodnika, dva letna sejma, pomirje (območje sodnega miru) in krvavo sodišče. Povod za to kraljevo dejanje je bila grozeča turška nevarnost; prebivalci Svetega Križa so bili od tedaj dolžni skrbeti za mestno obzidje, ki naj bi dajalo zatočišče tudi okoličanom.
—–
Na današnji dan 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Duhovnik in narodni delavec JOŽE LAMPRET se je že v gimnazijskih letih seznanil s socialnimi in političnimi idejami marksizma in krščanskega socializma. Kot duhovnik v podeželskih župnijah na Štajerskem je dobro poznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter v organizacijskem, kulturno-prosvetnem in denarnem pogledu zavzeto pomagal revnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško. Kot duhovnik je deloval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju, dve leti pozneje pa je prišel v Slovenijo in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil na današnji dan leta 1903 v Šoštanju.
—–
EDGAR ALLAN POE, ki je v ameriško romantično književnost uvedel novo obliko grozljive fantastične proze, je študiral na vojaški akademiji v West Pointu. Ker so ga zaradi zanemarjanja študija izključili, je v tridesetih letih 19. stoletja začel kot urednik sodelovati pri raznih časopisih, zaradi finančne stiske pa se je kmalu posvetil le literarnemu pisanju.
Poejevo književno delo obsega pesmi, kritike in kratko prozo. Razvil je teorijo o kratki zgodbi kot enotnem delu, ki mora biti od prve do zadnje besede podrejeno končnemu vtisu. Bil je mojster fantastično-bizarnih novel in utemeljitelj modernih detektivskih zgodb. Njegova najbolj znana prozna dela so »Brezno in nihalo«, »Propad hiše Usher« in »Umor v ulici Morgue«, med poezijo pa zbirka »Krokar in druge pesmi«. Edgar Allan Poe se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Bostonu v Združenih državah Amerike.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1531 je kralj Ferdinand tabor Sveti Križ v Vipavski dolini povzdignil v mesto. Dobilo je sodnika, dva letna sejma, pomirje (območje sodnega miru) in krvavo sodišče. Povod za to kraljevo dejanje je bila grozeča turška nevarnost; prebivalci Svetega Križa so bili od tedaj dolžni skrbeti za mestno obzidje, ki naj bi dajalo zatočišče tudi okoličanom.
—–
Na današnji dan 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Duhovnik in narodni delavec JOŽE LAMPRET se je že v gimnazijskih letih seznanil s socialnimi in političnimi idejami marksizma in krščanskega socializma. Kot duhovnik v podeželskih župnijah na Štajerskem je dobro poznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter v organizacijskem, kulturno-prosvetnem in denarnem pogledu zavzeto pomagal revnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško. Kot duhovnik je deloval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju, dve leti pozneje pa je prišel v Slovenijo in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil na današnji dan leta 1903 v Šoštanju.
—–
EDGAR ALLAN POE, ki je v ameriško romantično književnost uvedel novo obliko grozljive fantastične proze, je študiral na vojaški akademiji v West Pointu. Ker so ga zaradi zanemarjanja študija izključili, je v tridesetih letih 19. stoletja začel kot urednik sodelovati pri raznih časopisih, zaradi finančne stiske pa se je kmalu posvetil le literarnemu pisanju.
Poejevo književno delo obsega pesmi, kritike in kratko prozo. Razvil je teorijo o kratki zgodbi kot enotnem delu, ki mora biti od prve do zadnje besede podrejeno končnemu vtisu. Bil je mojster fantastično-bizarnih novel in utemeljitelj modernih detektivskih zgodb. Njegova najbolj znana prozna dela so »Brezno in nihalo«, »Propad hiše Usher« in »Umor v ulici Morgue«, med poezijo pa zbirka »Krokar in druge pesmi«. Edgar Allan Poe se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Bostonu v Združenih državah Amerike.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov