Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Špendov, Ivan Regent, Adolf Ramšak, Stanislav Rohrman
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan leta 1757 v Mošnjah na Gorenjskem.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR. Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Napisal je tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan leta 1897 v Škalah pri Velenju.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično dosledneje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Grmu pri Novem mestu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Špendov, Ivan Regent, Adolf Ramšak, Stanislav Rohrman
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan leta 1757 v Mošnjah na Gorenjskem.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR. Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Napisal je tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan leta 1897 v Škalah pri Velenju.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično dosledneje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Grmu pri Novem mestu.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov