Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Blaž Potočnik, Marija Kmet, Pavle Kovič, Niko Prijatelj, Miroslav Svetičič
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico. Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Pesnik in narodni buditelj Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano in bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; enako zavzeto je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses, Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Blaž Potočnik, Marija Kmet, Pavle Kovič, Niko Prijatelj, Miroslav Svetičič
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico. Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Pesnik in narodni buditelj Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano in bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; enako zavzeto je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses, Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov