Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Blaž Potočnik, Marija Kmet, Pavle Kovič, Niko Prijatelj, Miroslav Svetičič
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico. Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Pesnik in narodni buditelj Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano in bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; enako zavzeto je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses, Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Blaž Potočnik, Marija Kmet, Pavle Kovič, Niko Prijatelj, Miroslav Svetičič
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico. Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Pesnik in narodni buditelj Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano in bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; enako zavzeto je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses, Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov