Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Blaž Potočnik, Marija Kmet, Pavle Kovič, Niko Prijatelj, Miroslav Svetičič
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico. Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Pesnik in narodni buditelj Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano in bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; enako zavzeto je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses, Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Blaž Potočnik, Marija Kmet, Pavle Kovič, Niko Prijatelj, Miroslav Svetičič
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico. Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Pesnik in narodni buditelj Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano in bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; enako zavzeto je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses, Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov