Stane Mihelič, Pavel Šivic, Blaž Tomaševič, Turistovski klub Skala

Pedagog  STANE  MIHELIČ  je leta 1934 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Mariboru. Po drugi svetovni vojni je delal na ministrstvu za prosveto ter na filozofski fakulteti v Ljubljani predaval metodiko slovenskega jezika. Kot republiški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem je zanje pripravil berila za 2. in 3. razred osnovne šole. Uredil je tudi berila iz slovenske in svetovne književnosti ter organiziral seminarje in predavanja za tržaške učitelje.

Pomembno delo je opravil tudi na čebelarskem področju. Leta 1934 je napisal knjigo o Antonu Janši in v njej objavil vse, kar je bilo do takrat znanega o delu tega našega velikega čebelarja. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri nastajanju obsežnega dela “Sodobno čebelarstvo”, za katero je napisal številna poglavja. Dejaven je bil tudi pri nastajanju Čebelarskega muzeja v Radovljici in na področju čebelarskega izobraževanja. Stane Mihelič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Virmašah pri Škofji Loki.

—–

PAVEL  ŠIVIC je bil vsestranska glasbena osebnost – glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca svojega ustvarjanja je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.

—–

Literarni zgodovinar  BLAŽ  TOMAŠEVIČ  je bil po diplomi na ljubljanski filozofski fakuleti profesor slovenščine na srednjih šolah, nato pa na pedagoški akademiji v Ljubljani. Preučeval je zlasti slovensko književnost druge polovice 19. stoletja. Objavljal je literarnozgodovinske študije, za knjižnico Kondor pa je med drugim pripravil Levstikovega Martina Krpana, Kersnikovo Jaro gospodo in Gregorčičeve Poezije. Blaž Tomaševič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kamni Gorici.

—–

Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778, načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.

Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.