Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stane Mihelič, Pavel Šivic, Blaž Tomaševič, Turistovski klub Skala
Pedagog STANE MIHELIČ je leta 1934 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Mariboru. Po drugi svetovni vojni je delal na ministrstvu za prosveto ter na filozofski fakulteti v Ljubljani predaval metodiko slovenskega jezika. Kot republiški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem je zanje pripravil berila za 2. in 3. razred osnovne šole. Uredil je tudi berila iz slovenske in svetovne književnosti ter organiziral seminarje in predavanja za tržaške učitelje.
Pomembno delo je opravil tudi na čebelarskem področju. Leta 1934 je napisal knjigo o Antonu Janši in v njej objavil vse, kar je bilo do takrat znanega o delu tega našega velikega čebelarja. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri nastajanju obsežnega dela “Sodobno čebelarstvo”, za katero je napisal številna poglavja. Dejaven je bil tudi pri nastajanju Čebelarskega muzeja v Radovljici in na področju čebelarskega izobraževanja. Stane Mihelič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Virmašah pri Škofji Loki.
—–
PAVEL ŠIVIC je bil vsestranska glasbena osebnost – glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca svojega ustvarjanja je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Literarni zgodovinar BLAŽ TOMAŠEVIČ je bil po diplomi na ljubljanski filozofski fakuleti profesor slovenščine na srednjih šolah, nato pa na pedagoški akademiji v Ljubljani. Preučeval je zlasti slovensko književnost druge polovice 19. stoletja. Objavljal je literarnozgodovinske študije, za knjižnico Kondor pa je med drugim pripravil Levstikovega Martina Krpana, Kersnikovo Jaro gospodo in Gregorčičeve Poezije. Blaž Tomaševič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kamni Gorici.
—–
Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778, načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.
Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stane Mihelič, Pavel Šivic, Blaž Tomaševič, Turistovski klub Skala
Pedagog STANE MIHELIČ je leta 1934 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Mariboru. Po drugi svetovni vojni je delal na ministrstvu za prosveto ter na filozofski fakulteti v Ljubljani predaval metodiko slovenskega jezika. Kot republiški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem je zanje pripravil berila za 2. in 3. razred osnovne šole. Uredil je tudi berila iz slovenske in svetovne književnosti ter organiziral seminarje in predavanja za tržaške učitelje.
Pomembno delo je opravil tudi na čebelarskem področju. Leta 1934 je napisal knjigo o Antonu Janši in v njej objavil vse, kar je bilo do takrat znanega o delu tega našega velikega čebelarja. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri nastajanju obsežnega dela “Sodobno čebelarstvo”, za katero je napisal številna poglavja. Dejaven je bil tudi pri nastajanju Čebelarskega muzeja v Radovljici in na področju čebelarskega izobraževanja. Stane Mihelič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Virmašah pri Škofji Loki.
—–
PAVEL ŠIVIC je bil vsestranska glasbena osebnost – glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca svojega ustvarjanja je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Literarni zgodovinar BLAŽ TOMAŠEVIČ je bil po diplomi na ljubljanski filozofski fakuleti profesor slovenščine na srednjih šolah, nato pa na pedagoški akademiji v Ljubljani. Preučeval je zlasti slovensko književnost druge polovice 19. stoletja. Objavljal je literarnozgodovinske študije, za knjižnico Kondor pa je med drugim pripravil Levstikovega Martina Krpana, Kersnikovo Jaro gospodo in Gregorčičeve Poezije. Blaž Tomaševič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kamni Gorici.
—–
Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778, načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.
Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov