Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bert Sotlar, Jakob Savinšek, Andrej Ažman
V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda matica kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Priprave za ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863 – še posebno dejavni so bili mariborski Slovenci – na današnji dan leta 1864 pa je cesar Franc Jožef I. dovolil Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev.
Namen društva je bil “skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo”, izdajali pa naj bi “dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise”. Z znastvenega področja je Slovenska matica najprej začela izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali, z leposlovnega področja pa poleg domačih del v različnih zbirkah tudi tuja.
—–
Gledališki in filmski igralec BERT SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopi jel tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.
—–
Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.
Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.
—–
Kemijski fizik ANDREJ AŽMAN se je šolal na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu v Angliji in 1971. leta doktoriral iz fizike. Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov ter z več kot sto referati nastopil na kongresih doma in na tujem. Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado. Andrej Ažman se je rodil na današnji dan leta 1937 v Celju.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bert Sotlar, Jakob Savinšek, Andrej Ažman
V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda matica kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Priprave za ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863 – še posebno dejavni so bili mariborski Slovenci – na današnji dan leta 1864 pa je cesar Franc Jožef I. dovolil Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev.
Namen društva je bil “skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo”, izdajali pa naj bi “dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise”. Z znastvenega področja je Slovenska matica najprej začela izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali, z leposlovnega področja pa poleg domačih del v različnih zbirkah tudi tuja.
—–
Gledališki in filmski igralec BERT SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopi jel tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.
—–
Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.
Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.
—–
Kemijski fizik ANDREJ AŽMAN se je šolal na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu v Angliji in 1971. leta doktoriral iz fizike. Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov ter z več kot sto referati nastopil na kongresih doma in na tujem. Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado. Andrej Ažman se je rodil na današnji dan leta 1937 v Celju.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov