Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

04.02.2019


Bert Sotlar, Jakob Savinšek, Andrej Ažman

V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda matica kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Priprave za ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863 – še posebno dejavni so bili mariborski Slovenci – na današnji dan leta 1864 pa je cesar Franc Jožef I. dovolil Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev.

Namen društva je bil “skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo”, izdajali pa naj bi “dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise”. Z znastvenega področja je Slovenska matica najprej začela izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali, z leposlovnega področja pa poleg domačih del v različnih zbirkah tudi tuja.

—–

Gledališki in filmski igralec BERT  SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral  nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopi jel tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.

—–

Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.

Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.

—–

Kemijski  fizik  ANDREJ  AŽMAN  se je šolal na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu v Angliji in 1971. leta doktoriral iz fizike. Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov ter z več kot sto referati nastopil na kongresih doma in na tujem. Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado. Andrej Ažman se je rodil na današnji dan leta 1937 v Celju.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

04.02.2019


Bert Sotlar, Jakob Savinšek, Andrej Ažman

V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda matica kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Priprave za ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863 – še posebno dejavni so bili mariborski Slovenci – na današnji dan leta 1864 pa je cesar Franc Jožef I. dovolil Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev.

Namen društva je bil “skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo”, izdajali pa naj bi “dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise”. Z znastvenega področja je Slovenska matica najprej začela izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali, z leposlovnega področja pa poleg domačih del v različnih zbirkah tudi tuja.

—–

Gledališki in filmski igralec BERT  SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral  nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopi jel tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.

—–

Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.

Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.

—–

Kemijski  fizik  ANDREJ  AŽMAN  se je šolal na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu v Angliji in 1971. leta doktoriral iz fizike. Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov ter z več kot sto referati nastopil na kongresih doma in na tujem. Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado. Andrej Ažman se je rodil na današnji dan leta 1937 v Celju.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

6. september - Bazoviške žrtve (1930)

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

5. september - izenačenje svetovnega rekorda v Celju (1964)

»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

4. september - sprememba meja in sedeža Lavantinske škofije (1859)

O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

3. september - Marjan Ciglič (1924) avtor izjemne fotografske dediščine

Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.09.2024

Graški nobelovec rojen v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 3 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov