Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bert Sotlar, Jakob Savinšek, Andrej Ažman
V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda matica kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Priprave za ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863 – še posebno dejavni so bili mariborski Slovenci – na današnji dan leta 1864 pa je cesar Franc Jožef I. dovolil Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev.
Namen društva je bil “skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo”, izdajali pa naj bi “dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise”. Z znastvenega področja je Slovenska matica najprej začela izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali, z leposlovnega področja pa poleg domačih del v različnih zbirkah tudi tuja.
—–
Gledališki in filmski igralec BERT SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopi jel tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.
—–
Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.
Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.
—–
Kemijski fizik ANDREJ AŽMAN se je šolal na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu v Angliji in 1971. leta doktoriral iz fizike. Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov ter z več kot sto referati nastopil na kongresih doma in na tujem. Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado. Andrej Ažman se je rodil na današnji dan leta 1937 v Celju.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bert Sotlar, Jakob Savinšek, Andrej Ažman
V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda matica kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Priprave za ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863 – še posebno dejavni so bili mariborski Slovenci – na današnji dan leta 1864 pa je cesar Franc Jožef I. dovolil Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev.
Namen društva je bil “skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo”, izdajali pa naj bi “dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise”. Z znastvenega področja je Slovenska matica najprej začela izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali, z leposlovnega področja pa poleg domačih del v različnih zbirkah tudi tuja.
—–
Gledališki in filmski igralec BERT SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopi jel tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.
—–
Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.
Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.
—–
Kemijski fizik ANDREJ AŽMAN se je šolal na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu v Angliji in 1971. leta doktoriral iz fizike. Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov ter z več kot sto referati nastopil na kongresih doma in na tujem. Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado. Andrej Ažman se je rodil na današnji dan leta 1937 v Celju.
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov