Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Josef Zöhrer, Anton Slabe, Alfonz Kopriva, France Langus
Dirigent, pedagog in skladatelj JOSEF ZÖHRER je na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, čela in kompozicije, potem pa začel nastopati kot pianist. Leta 1865 je prišel v Ljubljano, bil najprej učitelj na glasbeni šoli Filharmonične družbe ter vodja njenega zbora, nato glasbeni ravnatelj te družbe, leta 1895 pa je postal njen častni član. Redno je vodil simfonične koncerte in prvič v Ljubljani izvedel več del Brahmsa, Brucknerja, Čajkovskega in Dvoržaka, pa tudi svoje lastne komorne in simfonične skladbe. Josef Zöhrer se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dunaju.
—–
Publicist in pisatelj ANTON SLABE je v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja odšel v Združene države Amerike in tam začel študirati medicino, a je kmalu postal sodelavec slovenskih časnikov v Ameriki. Njegovi kratki realistični prozi se pozna vpliv naturalistične proze in medicinskega študija. Prevladujejo novele in črtice s socialno tematiko; predvsem so ga zanimale človekova usoda in njegove biološke in sociološke determinante. Njegova proza je bila izrazno in vsebinsko nekoliko nad tedanjim povprečjem. Anton Slabe se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Cerknici.
—–
ALFONZ KOPRIVA je leta 1924 maturiral na mariborskem učiteljišču in nato do začetka druge svetovne vojne poučeval na različnih šolah po Sloveniji. Takrat so ga zaprli in leta 1942 skupaj z ženo izselili v taborišče na Württemberško. Pozneje sta v taborišču Siessen z ženo organizirala slovensko šolo in jo vodila do septembra leta 1945. Po vojni je končal še višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter sodeloval pri izdelavi slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in strokovne šole. Od leta 1956 je vodil pouk na otroškem oddelku mariborske bolnišnice; ta ni bil samo sestavni del terapije, pač pa tudi zagotovilo za nepretrgano osnovnošolsko izobraževanje mladih bolnikov. Alfonz Kopriva se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gradcu.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Mednarodni olimpijski komite je na današnji dan leta 1992 priznal olimpijski komite Slovenije kot enega svojih članov. Tako so slovenski športniki že čez nekaj dni na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji lahko prvič nastopili pod našo zastavo. Priprave na ustanovitev slovenskega olimpijskega komiteja so se začele že leto prej: tako je bila 15. oktobra 1991. leta v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so ustanovitelji podpisali slovensko olimpijsko listino.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josef Zöhrer, Anton Slabe, Alfonz Kopriva, France Langus
Dirigent, pedagog in skladatelj JOSEF ZÖHRER je na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, čela in kompozicije, potem pa začel nastopati kot pianist. Leta 1865 je prišel v Ljubljano, bil najprej učitelj na glasbeni šoli Filharmonične družbe ter vodja njenega zbora, nato glasbeni ravnatelj te družbe, leta 1895 pa je postal njen častni član. Redno je vodil simfonične koncerte in prvič v Ljubljani izvedel več del Brahmsa, Brucknerja, Čajkovskega in Dvoržaka, pa tudi svoje lastne komorne in simfonične skladbe. Josef Zöhrer se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dunaju.
—–
Publicist in pisatelj ANTON SLABE je v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja odšel v Združene države Amerike in tam začel študirati medicino, a je kmalu postal sodelavec slovenskih časnikov v Ameriki. Njegovi kratki realistični prozi se pozna vpliv naturalistične proze in medicinskega študija. Prevladujejo novele in črtice s socialno tematiko; predvsem so ga zanimale človekova usoda in njegove biološke in sociološke determinante. Njegova proza je bila izrazno in vsebinsko nekoliko nad tedanjim povprečjem. Anton Slabe se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Cerknici.
—–
ALFONZ KOPRIVA je leta 1924 maturiral na mariborskem učiteljišču in nato do začetka druge svetovne vojne poučeval na različnih šolah po Sloveniji. Takrat so ga zaprli in leta 1942 skupaj z ženo izselili v taborišče na Württemberško. Pozneje sta v taborišču Siessen z ženo organizirala slovensko šolo in jo vodila do septembra leta 1945. Po vojni je končal še višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter sodeloval pri izdelavi slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in strokovne šole. Od leta 1956 je vodil pouk na otroškem oddelku mariborske bolnišnice; ta ni bil samo sestavni del terapije, pač pa tudi zagotovilo za nepretrgano osnovnošolsko izobraževanje mladih bolnikov. Alfonz Kopriva se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gradcu.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Mednarodni olimpijski komite je na današnji dan leta 1992 priznal olimpijski komite Slovenije kot enega svojih članov. Tako so slovenski športniki že čez nekaj dni na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji lahko prvič nastopili pod našo zastavo. Priprave na ustanovitev slovenskega olimpijskega komiteja so se začele že leto prej: tako je bila 15. oktobra 1991. leta v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so ustanovitelji podpisali slovensko olimpijsko listino.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov