Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

14.02.2019


Valentin Zarnik, Josip Valentin Gruden, Josip Pipenbacher, Lovro Matačič

Pripovednik VALENTIN  ZARNIK  se je rodil na današnji dan leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot literat je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Kot politik je bil Valentin Zarnik izredno priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo.

—–

Zgodovinar JOSIP VALENTIN GRUDEN je pri svojem delu dosledno zastopal stališča pragmatičnega zgodovinopisja, ki jih je zagovarjala Avguštinova teorija: zgodovina naj se ozira “le na duševni razvoj” in manj na “ekonomiške razmere”. Poleg številnih drugih del je napisal tudi “Zgodovino slovenskega naroda” v šestih delih. To prvo poljudno napisano zgodovinsko delo pri nas je izhajalo v letih od 1910 do 1916 pri Mohorjevi družbi.

V obliki “slik in povesti” je prikazoval  politično, pa tudi kulturno in cerkveno zgodovino, medtem ko je gospodarski razvoj popolnoma zanemarjal. Pisal je tudi o Ilirskih provincah in ustoličevanju koroških vojvod, poglavitni pomen njegovega dela pa je bilo odkritje vrste novih virov iz obdobja reformacije. Zgodovinar Josip Valentin Gruden se je rodil na današnji dan  pred 150-imi leti v Ljubljani.

—–

JOSIP  PIPENBACHER  se je šolal v Mariboru in Ljubljani, klasično filologijo pa je študiral na Dunaju in tam leta 1895 doktoriral. Poučeval je v gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani; pozneje je bil na Drugi državni gimnaziji tudi ravnatelj. Na filozofski fakulteti je za absolvente realk vodil seminarje in tečaje latinščine. S svojim delom in objavami se je trudil za metodično izboljšanje pouka latinščine ter napisal več latinskih vadnic za različne stopnje. Josip Pipenbacher se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti pri Sveti Marjeti na Dravskem polju.

—–

LOVRO  MATAČIČ  se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.

Po drugi svetovni vojni je  spet nekaj let delal v ljubljanski Operi,  pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Súšaku na Hrvaškem.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

14.02.2019


Valentin Zarnik, Josip Valentin Gruden, Josip Pipenbacher, Lovro Matačič

Pripovednik VALENTIN  ZARNIK  se je rodil na današnji dan leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot literat je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Kot politik je bil Valentin Zarnik izredno priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo.

—–

Zgodovinar JOSIP VALENTIN GRUDEN je pri svojem delu dosledno zastopal stališča pragmatičnega zgodovinopisja, ki jih je zagovarjala Avguštinova teorija: zgodovina naj se ozira “le na duševni razvoj” in manj na “ekonomiške razmere”. Poleg številnih drugih del je napisal tudi “Zgodovino slovenskega naroda” v šestih delih. To prvo poljudno napisano zgodovinsko delo pri nas je izhajalo v letih od 1910 do 1916 pri Mohorjevi družbi.

V obliki “slik in povesti” je prikazoval  politično, pa tudi kulturno in cerkveno zgodovino, medtem ko je gospodarski razvoj popolnoma zanemarjal. Pisal je tudi o Ilirskih provincah in ustoličevanju koroških vojvod, poglavitni pomen njegovega dela pa je bilo odkritje vrste novih virov iz obdobja reformacije. Zgodovinar Josip Valentin Gruden se je rodil na današnji dan  pred 150-imi leti v Ljubljani.

—–

JOSIP  PIPENBACHER  se je šolal v Mariboru in Ljubljani, klasično filologijo pa je študiral na Dunaju in tam leta 1895 doktoriral. Poučeval je v gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani; pozneje je bil na Drugi državni gimnaziji tudi ravnatelj. Na filozofski fakulteti je za absolvente realk vodil seminarje in tečaje latinščine. S svojim delom in objavami se je trudil za metodično izboljšanje pouka latinščine ter napisal več latinskih vadnic za različne stopnje. Josip Pipenbacher se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti pri Sveti Marjeti na Dravskem polju.

—–

LOVRO  MATAČIČ  se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.

Po drugi svetovni vojni je  spet nekaj let delal v ljubljanski Operi,  pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Súšaku na Hrvaškem.


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

25. december - Janko Jarc (1903) prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja

Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

24. december - predsednik Socialistične zveze in nadškof voščita božič (1986)

Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

23. december - pred 80 leti je bolnica Franja sprejela prva ranjence

Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

22. december - prvo navdušenje nad filmom "Vesna" (1953)

Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

21. december - Ivanka Ferjančič (1876) in razvoj čipkarstva na Idrijskem

Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

20. december - 9. korpus slovenske partizanske vojske (1943)

Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 16 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov