Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

14.02.2019


Valentin Zarnik, Josip Valentin Gruden, Josip Pipenbacher, Lovro Matačič

Pripovednik VALENTIN  ZARNIK  se je rodil na današnji dan leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot literat je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Kot politik je bil Valentin Zarnik izredno priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo.

—–

Zgodovinar JOSIP VALENTIN GRUDEN je pri svojem delu dosledno zastopal stališča pragmatičnega zgodovinopisja, ki jih je zagovarjala Avguštinova teorija: zgodovina naj se ozira “le na duševni razvoj” in manj na “ekonomiške razmere”. Poleg številnih drugih del je napisal tudi “Zgodovino slovenskega naroda” v šestih delih. To prvo poljudno napisano zgodovinsko delo pri nas je izhajalo v letih od 1910 do 1916 pri Mohorjevi družbi.

V obliki “slik in povesti” je prikazoval  politično, pa tudi kulturno in cerkveno zgodovino, medtem ko je gospodarski razvoj popolnoma zanemarjal. Pisal je tudi o Ilirskih provincah in ustoličevanju koroških vojvod, poglavitni pomen njegovega dela pa je bilo odkritje vrste novih virov iz obdobja reformacije. Zgodovinar Josip Valentin Gruden se je rodil na današnji dan  pred 150-imi leti v Ljubljani.

—–

JOSIP  PIPENBACHER  se je šolal v Mariboru in Ljubljani, klasično filologijo pa je študiral na Dunaju in tam leta 1895 doktoriral. Poučeval je v gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani; pozneje je bil na Drugi državni gimnaziji tudi ravnatelj. Na filozofski fakulteti je za absolvente realk vodil seminarje in tečaje latinščine. S svojim delom in objavami se je trudil za metodično izboljšanje pouka latinščine ter napisal več latinskih vadnic za različne stopnje. Josip Pipenbacher se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti pri Sveti Marjeti na Dravskem polju.

—–

LOVRO  MATAČIČ  se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.

Po drugi svetovni vojni je  spet nekaj let delal v ljubljanski Operi,  pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Súšaku na Hrvaškem.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

14.02.2019


Valentin Zarnik, Josip Valentin Gruden, Josip Pipenbacher, Lovro Matačič

Pripovednik VALENTIN  ZARNIK  se je rodil na današnji dan leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot literat je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Kot politik je bil Valentin Zarnik izredno priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo.

—–

Zgodovinar JOSIP VALENTIN GRUDEN je pri svojem delu dosledno zastopal stališča pragmatičnega zgodovinopisja, ki jih je zagovarjala Avguštinova teorija: zgodovina naj se ozira “le na duševni razvoj” in manj na “ekonomiške razmere”. Poleg številnih drugih del je napisal tudi “Zgodovino slovenskega naroda” v šestih delih. To prvo poljudno napisano zgodovinsko delo pri nas je izhajalo v letih od 1910 do 1916 pri Mohorjevi družbi.

V obliki “slik in povesti” je prikazoval  politično, pa tudi kulturno in cerkveno zgodovino, medtem ko je gospodarski razvoj popolnoma zanemarjal. Pisal je tudi o Ilirskih provincah in ustoličevanju koroških vojvod, poglavitni pomen njegovega dela pa je bilo odkritje vrste novih virov iz obdobja reformacije. Zgodovinar Josip Valentin Gruden se je rodil na današnji dan  pred 150-imi leti v Ljubljani.

—–

JOSIP  PIPENBACHER  se je šolal v Mariboru in Ljubljani, klasično filologijo pa je študiral na Dunaju in tam leta 1895 doktoriral. Poučeval je v gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani; pozneje je bil na Drugi državni gimnaziji tudi ravnatelj. Na filozofski fakulteti je za absolvente realk vodil seminarje in tečaje latinščine. S svojim delom in objavami se je trudil za metodično izboljšanje pouka latinščine ter napisal več latinskih vadnic za različne stopnje. Josip Pipenbacher se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti pri Sveti Marjeti na Dravskem polju.

—–

LOVRO  MATAČIČ  se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.

Po drugi svetovni vojni je  spet nekaj let delal v ljubljanski Operi,  pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Súšaku na Hrvaškem.


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

15. januar - Josip Vandot (1884) in njegov literarni junak Kekec

Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov