Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Valentin Zarnik, Josip Valentin Gruden, Josip Pipenbacher, Lovro Matačič
Pripovednik VALENTIN ZARNIK se je rodil na današnji dan leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot literat je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Kot politik je bil Valentin Zarnik izredno priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo.
—–
Zgodovinar JOSIP VALENTIN GRUDEN je pri svojem delu dosledno zastopal stališča pragmatičnega zgodovinopisja, ki jih je zagovarjala Avguštinova teorija: zgodovina naj se ozira “le na duševni razvoj” in manj na “ekonomiške razmere”. Poleg številnih drugih del je napisal tudi “Zgodovino slovenskega naroda” v šestih delih. To prvo poljudno napisano zgodovinsko delo pri nas je izhajalo v letih od 1910 do 1916 pri Mohorjevi družbi.
V obliki “slik in povesti” je prikazoval politično, pa tudi kulturno in cerkveno zgodovino, medtem ko je gospodarski razvoj popolnoma zanemarjal. Pisal je tudi o Ilirskih provincah in ustoličevanju koroških vojvod, poglavitni pomen njegovega dela pa je bilo odkritje vrste novih virov iz obdobja reformacije. Zgodovinar Josip Valentin Gruden se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
JOSIP PIPENBACHER se je šolal v Mariboru in Ljubljani, klasično filologijo pa je študiral na Dunaju in tam leta 1895 doktoriral. Poučeval je v gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani; pozneje je bil na Drugi državni gimnaziji tudi ravnatelj. Na filozofski fakulteti je za absolvente realk vodil seminarje in tečaje latinščine. S svojim delom in objavami se je trudil za metodično izboljšanje pouka latinščine ter napisal več latinskih vadnic za različne stopnje. Josip Pipenbacher se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti pri Sveti Marjeti na Dravskem polju.
—–
LOVRO MATAČIČ se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.
Po drugi svetovni vojni je spet nekaj let delal v ljubljanski Operi, pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Súšaku na Hrvaškem.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valentin Zarnik, Josip Valentin Gruden, Josip Pipenbacher, Lovro Matačič
Pripovednik VALENTIN ZARNIK se je rodil na današnji dan leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot literat je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Kot politik je bil Valentin Zarnik izredno priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo.
—–
Zgodovinar JOSIP VALENTIN GRUDEN je pri svojem delu dosledno zastopal stališča pragmatičnega zgodovinopisja, ki jih je zagovarjala Avguštinova teorija: zgodovina naj se ozira “le na duševni razvoj” in manj na “ekonomiške razmere”. Poleg številnih drugih del je napisal tudi “Zgodovino slovenskega naroda” v šestih delih. To prvo poljudno napisano zgodovinsko delo pri nas je izhajalo v letih od 1910 do 1916 pri Mohorjevi družbi.
V obliki “slik in povesti” je prikazoval politično, pa tudi kulturno in cerkveno zgodovino, medtem ko je gospodarski razvoj popolnoma zanemarjal. Pisal je tudi o Ilirskih provincah in ustoličevanju koroških vojvod, poglavitni pomen njegovega dela pa je bilo odkritje vrste novih virov iz obdobja reformacije. Zgodovinar Josip Valentin Gruden se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
JOSIP PIPENBACHER se je šolal v Mariboru in Ljubljani, klasično filologijo pa je študiral na Dunaju in tam leta 1895 doktoriral. Poučeval je v gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani; pozneje je bil na Drugi državni gimnaziji tudi ravnatelj. Na filozofski fakulteti je za absolvente realk vodil seminarje in tečaje latinščine. S svojim delom in objavami se je trudil za metodično izboljšanje pouka latinščine ter napisal več latinskih vadnic za različne stopnje. Josip Pipenbacher se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti pri Sveti Marjeti na Dravskem polju.
—–
LOVRO MATAČIČ se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.
Po drugi svetovni vojni je spet nekaj let delal v ljubljanski Operi, pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Súšaku na Hrvaškem.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov