Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravko Švikaršič, Jože Babič, Zoran Jerin, močno sneženje leta 1952
Glasbeni pedagog ter zbiratelj in prirejevalec ljudskih pesmi ZDRAVKO ŠVIKARŠIČ je po maturi med drugim delal na šolah v Šmihelu blizu Pliberka in na Jezerskem. Po študiju na konservatoriju v Ljubljani je do konca leta 1946 poučeval glasbo na realkah v Kranju in Ljubljani ter na učiteljišču v Ljubljani. Že pred prvo svetovno vojno je po Rožu in v okolici Celovca zapisoval ljudske pesmi ter jih prirejal po zgledu ljudskega moškega večglasja; 130 jih je v letih od 1914 do 1987 izšlo v štirih zvezkih v zbirki “Koroške slovenske narodne pesmi”. Zdravko Švikaršič se je rodil na današnji dan leta 1885 v Žvábeku na Koroškem.
—–
Gledališki in filmski režiser ter igralec JOŽE BABIČ je že kot študent nastopal v mariborskem gledališču in sodeloval v avantgardnih skupinah. Po drugi svetovni vojni, ki jo je večidel prebil v taboriščih, je bil najprej angažiran v Mariboru. Najpomembnejše obdobje njegovega dela se je začelo leta 1947, ko je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega tržaškega gledališča. Leta 1969 je ustanovil Primorsko dramsko gledališče in ga vodil do 1974. leta. Sicer pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih, poleg tega pa še šest igranih celovečernih filmov, med njimi “Tri četrtine sonca” in “Veselico”. Leta 1981 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1995 pa nagrado Društva slovenskih filmskih delavcev za življenjsko delo v slovenskem filmu. Gledališki in filmski režiser Jože Babič se je rodil na današnji dan leta 1917 v Povžanah pri Kozini.
—–
Novinar in publicist ZORAN JERIN je študiral strojništvo, vendar se je leta 1952 posvetil novinarstvu. Najprej je delal pri športnem časopisu Polet, nato pa pri Slovenskem poročevalcu in njegovem nasledniku časniku Delo. Bil je tudi urednik Tedenske tribune, nekdaj največjega slovenskega tednika, KIH-a (Križanke in humor) ter revij Avto in Radar. Prevedel je številne knjige ter bil soavtor edicije “Letalstvo in Slovenci”. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Tomšičevo nagrado.
Zoran Jerin se je (tudi kot novinar) udeležil šestih odprav v Himlajo ter o njih napisal knjigi “Vzhodno od Katmanduja” in “Himalaja, rad te imam”. Od leta 1963 do 2005 je bil pri Planinski zvezi Slovenije član komisije za odprave v tuja gorstva, saj je za himalajske odprave pripravljal načrte poti ter bil njihov skrbni kronist. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Celju.
—–
V Sloveniji je v dneh od 13. do 15. februarja leta 1952 zelo močno snežilo. Snega je bilo toliko, da je vlada razglasila izredne razmere in ustanovila krizni štab. V treh dneh je na Tolminskem zapadlo več kot dva metra snega, v Ljubljani 130 centimetrov, v Mariboru 90 in v Celju 80. K temu je treba prišteti še star sneg. Bilo ga je toliko, da so bile mestne ulice po večini neprehodne, prebivalci pa so hodili skozi snežne “predore”. Kljub pomoči vojske in mobilizaciji delavcev je čiščenje, tudi železniških tirov, potekalo počasi, zato so bile povezave z delom Gorenjske vzpostavljene šele v treh do petih dneh, s Tolminskim, ki je bilo zaradi visokega snega najbolj prizadeto, pa šele enajsti dan po prenehanju sneženja.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravko Švikaršič, Jože Babič, Zoran Jerin, močno sneženje leta 1952
Glasbeni pedagog ter zbiratelj in prirejevalec ljudskih pesmi ZDRAVKO ŠVIKARŠIČ je po maturi med drugim delal na šolah v Šmihelu blizu Pliberka in na Jezerskem. Po študiju na konservatoriju v Ljubljani je do konca leta 1946 poučeval glasbo na realkah v Kranju in Ljubljani ter na učiteljišču v Ljubljani. Že pred prvo svetovno vojno je po Rožu in v okolici Celovca zapisoval ljudske pesmi ter jih prirejal po zgledu ljudskega moškega večglasja; 130 jih je v letih od 1914 do 1987 izšlo v štirih zvezkih v zbirki “Koroške slovenske narodne pesmi”. Zdravko Švikaršič se je rodil na današnji dan leta 1885 v Žvábeku na Koroškem.
—–
Gledališki in filmski režiser ter igralec JOŽE BABIČ je že kot študent nastopal v mariborskem gledališču in sodeloval v avantgardnih skupinah. Po drugi svetovni vojni, ki jo je večidel prebil v taboriščih, je bil najprej angažiran v Mariboru. Najpomembnejše obdobje njegovega dela se je začelo leta 1947, ko je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega tržaškega gledališča. Leta 1969 je ustanovil Primorsko dramsko gledališče in ga vodil do 1974. leta. Sicer pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih, poleg tega pa še šest igranih celovečernih filmov, med njimi “Tri četrtine sonca” in “Veselico”. Leta 1981 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1995 pa nagrado Društva slovenskih filmskih delavcev za življenjsko delo v slovenskem filmu. Gledališki in filmski režiser Jože Babič se je rodil na današnji dan leta 1917 v Povžanah pri Kozini.
—–
Novinar in publicist ZORAN JERIN je študiral strojništvo, vendar se je leta 1952 posvetil novinarstvu. Najprej je delal pri športnem časopisu Polet, nato pa pri Slovenskem poročevalcu in njegovem nasledniku časniku Delo. Bil je tudi urednik Tedenske tribune, nekdaj največjega slovenskega tednika, KIH-a (Križanke in humor) ter revij Avto in Radar. Prevedel je številne knjige ter bil soavtor edicije “Letalstvo in Slovenci”. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Tomšičevo nagrado.
Zoran Jerin se je (tudi kot novinar) udeležil šestih odprav v Himlajo ter o njih napisal knjigi “Vzhodno od Katmanduja” in “Himalaja, rad te imam”. Od leta 1963 do 2005 je bil pri Planinski zvezi Slovenije član komisije za odprave v tuja gorstva, saj je za himalajske odprave pripravljal načrte poti ter bil njihov skrbni kronist. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Celju.
—–
V Sloveniji je v dneh od 13. do 15. februarja leta 1952 zelo močno snežilo. Snega je bilo toliko, da je vlada razglasila izredne razmere in ustanovila krizni štab. V treh dneh je na Tolminskem zapadlo več kot dva metra snega, v Ljubljani 130 centimetrov, v Mariboru 90 in v Celju 80. K temu je treba prišteti še star sneg. Bilo ga je toliko, da so bile mestne ulice po večini neprehodne, prebivalci pa so hodili skozi snežne “predore”. Kljub pomoči vojske in mobilizaciji delavcev je čiščenje, tudi železniških tirov, potekalo počasi, zato so bile povezave z delom Gorenjske vzpostavljene šele v treh do petih dneh, s Tolminskim, ki je bilo zaradi visokega snega najbolj prizadeto, pa šele enajsti dan po prenehanju sneženja.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov