Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilski red, Josip Priol, Danilo Gorinšek, Ljubko Šorli Bratuž
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Eden naših najuglednejših pomologov – sadjarskih strokovnjakov JOSIP PRIOL se je rodil na današnji dan pred 130-im leti v kraju Morje pri Framu. Leta 1914 je končal priznano Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Kloster-Neuburgu in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni in škodljivce ter tehniko varstva rastlin.
Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor našega sadja na francoski in nemški trg. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri in ob pomoči strokovnega dela vzgojil novo jablano – priolov žlahtnik, ki je kot prva jugoslovanska sorta vpisana v register. Zanj in še za nekatere druge sorte so Josipu Priolu leta 1979 podelili nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Lipnici rodil gledališki igralec in mladinski pesnik DANILO GORINŠEK. Šolal se je v zasebni šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine ter nato študiral pravo in slavistiko na ljubljanski univerzi. Od leta 1928 do leta 1941 je igral v mariborskem gledališču, okupacijo je preživel kot izgnanec v Srbiji, po vojni pa se je vrnil v mariborsko Dramo. Bil je vsestranski gledališčnik: igralec, pevec v operetah in operah, režiser, lektor in umetniški vodja. Rad je igral komedijske like, a se je tudi kot karakterni igralec uvrstil med vodilne člane mariborske Drame. Izdal je več pesniških zbirk za otroke in napisal dve mladinski igri. Danilo Gorinšek je kot humoristični kramljavec sodeloval tudi v Totem listu, Večeru in Pavlihi.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilski red, Josip Priol, Danilo Gorinšek, Ljubko Šorli Bratuž
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Eden naših najuglednejših pomologov – sadjarskih strokovnjakov JOSIP PRIOL se je rodil na današnji dan pred 130-im leti v kraju Morje pri Framu. Leta 1914 je končal priznano Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Kloster-Neuburgu in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni in škodljivce ter tehniko varstva rastlin.
Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor našega sadja na francoski in nemški trg. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri in ob pomoči strokovnega dela vzgojil novo jablano – priolov žlahtnik, ki je kot prva jugoslovanska sorta vpisana v register. Zanj in še za nekatere druge sorte so Josipu Priolu leta 1979 podelili nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Lipnici rodil gledališki igralec in mladinski pesnik DANILO GORINŠEK. Šolal se je v zasebni šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine ter nato študiral pravo in slavistiko na ljubljanski univerzi. Od leta 1928 do leta 1941 je igral v mariborskem gledališču, okupacijo je preživel kot izgnanec v Srbiji, po vojni pa se je vrnil v mariborsko Dramo. Bil je vsestranski gledališčnik: igralec, pevec v operetah in operah, režiser, lektor in umetniški vodja. Rad je igral komedijske like, a se je tudi kot karakterni igralec uvrstil med vodilne člane mariborske Drame. Izdal je več pesniških zbirk za otroke in napisal dve mladinski igri. Danilo Gorinšek je kot humoristični kramljavec sodeloval tudi v Totem listu, Večeru in Pavlihi.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov