Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilski red, Josip Priol, Danilo Gorinšek, Ljubko Šorli Bratuž
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Eden naših najuglednejših pomologov – sadjarskih strokovnjakov JOSIP PRIOL se je rodil na današnji dan pred 130-im leti v kraju Morje pri Framu. Leta 1914 je končal priznano Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Kloster-Neuburgu in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni in škodljivce ter tehniko varstva rastlin.
Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor našega sadja na francoski in nemški trg. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri in ob pomoči strokovnega dela vzgojil novo jablano – priolov žlahtnik, ki je kot prva jugoslovanska sorta vpisana v register. Zanj in še za nekatere druge sorte so Josipu Priolu leta 1979 podelili nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Lipnici rodil gledališki igralec in mladinski pesnik DANILO GORINŠEK. Šolal se je v zasebni šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine ter nato študiral pravo in slavistiko na ljubljanski univerzi. Od leta 1928 do leta 1941 je igral v mariborskem gledališču, okupacijo je preživel kot izgnanec v Srbiji, po vojni pa se je vrnil v mariborsko Dramo. Bil je vsestranski gledališčnik: igralec, pevec v operetah in operah, režiser, lektor in umetniški vodja. Rad je igral komedijske like, a se je tudi kot karakterni igralec uvrstil med vodilne člane mariborske Drame. Izdal je več pesniških zbirk za otroke in napisal dve mladinski igri. Danilo Gorinšek je kot humoristični kramljavec sodeloval tudi v Totem listu, Večeru in Pavlihi.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilski red, Josip Priol, Danilo Gorinšek, Ljubko Šorli Bratuž
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Eden naših najuglednejših pomologov – sadjarskih strokovnjakov JOSIP PRIOL se je rodil na današnji dan pred 130-im leti v kraju Morje pri Framu. Leta 1914 je končal priznano Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Kloster-Neuburgu in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni in škodljivce ter tehniko varstva rastlin.
Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor našega sadja na francoski in nemški trg. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri in ob pomoči strokovnega dela vzgojil novo jablano – priolov žlahtnik, ki je kot prva jugoslovanska sorta vpisana v register. Zanj in še za nekatere druge sorte so Josipu Priolu leta 1979 podelili nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Lipnici rodil gledališki igralec in mladinski pesnik DANILO GORINŠEK. Šolal se je v zasebni šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine ter nato študiral pravo in slavistiko na ljubljanski univerzi. Od leta 1928 do leta 1941 je igral v mariborskem gledališču, okupacijo je preživel kot izgnanec v Srbiji, po vojni pa se je vrnil v mariborsko Dramo. Bil je vsestranski gledališčnik: igralec, pevec v operetah in operah, režiser, lektor in umetniški vodja. Rad je igral komedijske like, a se je tudi kot karakterni igralec uvrstil med vodilne člane mariborske Drame. Izdal je več pesniških zbirk za otroke in napisal dve mladinski igri. Danilo Gorinšek je kot humoristični kramljavec sodeloval tudi v Totem listu, Večeru in Pavlihi.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov