Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.03.2019


Janzeize, Jurij Gollmayr, Saša Šantel, Janez Batis, Mart Ogen

 Janzenizem je bil moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje v 17. in 18. stoletju. Zavzemal se je za večjo pristojnost škofov glede na papeževo, nasprotoval redovom ter bil naklonjen poseganju posvetne oblasti v cerkvene zadeve. Na Slovenskem so za janzeniste ali filojanzeniste razglasili privržence jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužne zlasti za slovensko slovstvo in šolstvo.

To je bil krog duhovnikov, zbranih okoli ljubljanskega škofa Herbersteina. Med njimi je bil tudi Jurij Gollmayr, rojen na današnji dan leta 1755. Bil je blizu literarnima preroditeljema Juriju Japlju in Antonu Tomažu Linhartu. Njegovo knjigo “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za vsak dan iz Pisma” so ponatisnili kar sedemnajstkrat. Stolni prošt Jurij Gollmayr je imel velik vpliv na uvajanje slovenščine kot učnega jezika ter uvajanje slovenskih učnih knjig v šole na Kranjskem.

—–

Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj  SAŠA  ŠANTEL  velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in v Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v  Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko.

Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega obdobja nekaj pomenili.

Kot glasbenik je zložil približno sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Gorici.

—–

Mikrobiolog  JANEZ   BATIS  se je rodil na današnji dan pred sto leti v kraju Konj pri Litiji. Kot študent veterinarske fakultete se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilni odpor v Zasavju. Gestapo ga je aretiral in zaprl, od leta 1943 pa je bil v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Po drugi svetovni vojni je doktoriral na veterinarski fakulteti v Zagrebu ter se med drugim specializiral v Združenih državah Amerike, Nemčiji in Franciji.

Bil je redni profesor na biotehnični fakulteti v Ljubljani, leta 1960 je pri njej organiziral Institut za mikrobiologijo in parazitologijo, bil pa je tudi med ustanovitelji Slovenskega mikrobiološkega društva. Preučeval je predvsem mikrobiologijo in živalske kužne bolezni, posvečal pa se je tudi zgodovini veterinarstva in strokovni terminologiji. Janez Batis je bil od leta 1981 član newyorške akademije znanosti, dve leti pozneje pa je bil izvoljen tudi za  rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

—–

Pesnik in prevajalec  MART  OGEN,  s pravim imenom  Miro Boštjančič je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz angleščine. Nekaj let je bil zaposlen pri Prešernovi družbi, povečini pa je ustvarjal kot svobodni književnik. Leta 1966 se je uveljavil s pesniško zbirko “Dediščina”, delom, v katerem so zaznavne prvine ameriške beatniške in druge močno angažirane poezije. Sicer pa je to najizraziteje izpovedal v ciklu “Pesmi za generacijo” ter v pesmih, ki so nastale med njegovim bivanjem v Združenih državah Amerike. Prevajal je tudi ameriške pesnike in angleško prozo ter uredil in iz japonščine prevedel »Malo antologijo japonske lirike«. Mart Ogen se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.03.2019


Janzeize, Jurij Gollmayr, Saša Šantel, Janez Batis, Mart Ogen

 Janzenizem je bil moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje v 17. in 18. stoletju. Zavzemal se je za večjo pristojnost škofov glede na papeževo, nasprotoval redovom ter bil naklonjen poseganju posvetne oblasti v cerkvene zadeve. Na Slovenskem so za janzeniste ali filojanzeniste razglasili privržence jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužne zlasti za slovensko slovstvo in šolstvo.

To je bil krog duhovnikov, zbranih okoli ljubljanskega škofa Herbersteina. Med njimi je bil tudi Jurij Gollmayr, rojen na današnji dan leta 1755. Bil je blizu literarnima preroditeljema Juriju Japlju in Antonu Tomažu Linhartu. Njegovo knjigo “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za vsak dan iz Pisma” so ponatisnili kar sedemnajstkrat. Stolni prošt Jurij Gollmayr je imel velik vpliv na uvajanje slovenščine kot učnega jezika ter uvajanje slovenskih učnih knjig v šole na Kranjskem.

—–

Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj  SAŠA  ŠANTEL  velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in v Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v  Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko.

Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega obdobja nekaj pomenili.

Kot glasbenik je zložil približno sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Gorici.

—–

Mikrobiolog  JANEZ   BATIS  se je rodil na današnji dan pred sto leti v kraju Konj pri Litiji. Kot študent veterinarske fakultete se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilni odpor v Zasavju. Gestapo ga je aretiral in zaprl, od leta 1943 pa je bil v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Po drugi svetovni vojni je doktoriral na veterinarski fakulteti v Zagrebu ter se med drugim specializiral v Združenih državah Amerike, Nemčiji in Franciji.

Bil je redni profesor na biotehnični fakulteti v Ljubljani, leta 1960 je pri njej organiziral Institut za mikrobiologijo in parazitologijo, bil pa je tudi med ustanovitelji Slovenskega mikrobiološkega društva. Preučeval je predvsem mikrobiologijo in živalske kužne bolezni, posvečal pa se je tudi zgodovini veterinarstva in strokovni terminologiji. Janez Batis je bil od leta 1981 član newyorške akademije znanosti, dve leti pozneje pa je bil izvoljen tudi za  rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

—–

Pesnik in prevajalec  MART  OGEN,  s pravim imenom  Miro Boštjančič je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz angleščine. Nekaj let je bil zaposlen pri Prešernovi družbi, povečini pa je ustvarjal kot svobodni književnik. Leta 1966 se je uveljavil s pesniško zbirko “Dediščina”, delom, v katerem so zaznavne prvine ameriške beatniške in druge močno angažirane poezije. Sicer pa je to najizraziteje izpovedal v ciklu “Pesmi za generacijo” ter v pesmih, ki so nastale med njegovim bivanjem v Združenih državah Amerike. Prevajal je tudi ameriške pesnike in angleško prozo ter uredil in iz japonščine prevedel »Malo antologijo japonske lirike«. Mart Ogen se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov