Josip Mursa, Jožef Lešnik, Srečko Kosovel, Miran Sattler

JOSIP  MURSA  je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile strešne krovne plošče, ki niso prepuščale vode; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke. Na Cvénu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.

—–

Sadjar  JOŽEF  LEŠNIK  je leta 1890 končal kmetijsko šolo v Gradcu in bil nato potujoči oziroma strokovni učitelj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Leta 1905 je bil imenovan za deželnega sadjarskega nadzornika za Spodnjo Avstrijo,  pozneje pa so v bližini Dunaja pod njegovim vodstvom ustanovili tovarno za predelavo sadja. Kot docent je predaval na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem je bil imenovan za vladnega in dvornega svetnika, leta 1927 pa je postal predsednik Zveze avstrijskih sadjarjev. Napisal je deset strokovnih knjig z več ponatisi ter več kot sto člankov. Jožef Lešnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Stáršah pri Mariboru.

—–

Pesnik  SREČKO  KOSOVEL  je ena najpomembnejših osebnosti slovenske  avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar  mu je  dodajal  nove,  izrazite  značilnosti.  V  večini  pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.

Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal  neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni.

Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.

—–

Novinar in urednik  MIRAN  SATTLER  si je prve izkušnje nabiral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika; ta je v obdobju njegovega urednikovanja v naslednjih desetih letih dosegal tudi do  200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter.

Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Novinar in urednik Miran Sattler se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.