Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Šemrl, Peter Deržaj, Zlata Rodošek, Jože Felc
Načrtovalec cestnih in plovnih povezav JOŽEF ŠEMERL se je rodil na današnji dan leta 1754 v Ljubljani. Med šolanjem ga je hidrotehnik in arhitekt Gabrijel Gruber navdušil za gradbeništvo in hidrotehniko. Graditev rečnih prekopov je študiral na Nizozemskem, po vrnitvi v Ljubljano pa je vodil graditve cest po Sloveniji in sodeloval pri urejanju Ljubljanice, Save in Kolpe za plovbo. Na področju arhitekture je v Ljubljani zasnoval ureditev frančiščanskega samostana za knjižničarsko dejavnost, na Dunaju pa so po njegovih načrtih zgradili palačo tehniške visoke šole. Med neuresničenimi načrti Jožefa Šemerla pa je gotovo velikopotezno zasnovan projekt plovne poti – prekopa – od Dunaja do Jadrana.
—–
PETER DRŽAJ je po študiju medicine v Zagrebu služboval v Celju in Ljubljani. Leta 1941 je postal član zdravniškega matičnega odbora Osvobodilne fronte. Italijani so ga še isto leto zaprli in obsodili na leto konfinacije v Italiji. Po vrnitvi je odšel v partizane. Tam je bil med drugim sanitarni referent 4. operativne cone na Štajerskem. Prizadeval si je za izboljšanje sanitetne službe in higiene, posvetil pa se je tudi kirurškemu delu. Partizanski zdravnik Peter Držaj se je rodil na današnji dan leta 1913 v Stični. Po njem se imenuje bolnišnica v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije in statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
—–
Psihiater JOŽE FELC je leta 1966 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in bil nato dobra štiri desetletja zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Idriji; 32 let je bil njen strokovni direktor. Svoji osnovni stroki, psihiatriji, se je posvečal tudi literarno in publicistično. Pesmi in pripovedi je objavljal v revijalnem tisku in izdal dvajset knjig. Že kot gimnazijec je napisal knjigo »Dobro jutro, svoboda«, ki pa je bila objavljena šele po enajstih letih – leta 1972. Tistega leta pa je tudi prenehala izhajati revija za kulturna in obča vprašanja »Kaplja«, ki je podpirala slovenstvo in enotni slovenski kulturni prostor; njen glavni urednik je bil Jože Felc.
Sicer pa je bil Felc literarno-publicistični kronist hitro spreminjajočega se časa in prostora. Téme njegovega pisanja so bile med drugim mladostno dozorevanje, duševna in bivanjska stiska povratnikov iz tujine, socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi ob Idrijci med drugo svetovno vojno in vprašanja sodobnega časa.
Leta 2010 je izšla njegova zadnja knjiga z naslovom »Živeti življenje«; v njej je objavil predvsem intervjuje, ki jih je v dobrih treh desetletjih dal tiskanim medijem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernove družbe ter najvišji priznanji mesta Idrije Pirnatovo nagrado in nagrado Jožefa Mraka. Jože Felc se je rodil na današnji dan leta 1941 v Spodnji Idriji.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Šemrl, Peter Deržaj, Zlata Rodošek, Jože Felc
Načrtovalec cestnih in plovnih povezav JOŽEF ŠEMERL se je rodil na današnji dan leta 1754 v Ljubljani. Med šolanjem ga je hidrotehnik in arhitekt Gabrijel Gruber navdušil za gradbeništvo in hidrotehniko. Graditev rečnih prekopov je študiral na Nizozemskem, po vrnitvi v Ljubljano pa je vodil graditve cest po Sloveniji in sodeloval pri urejanju Ljubljanice, Save in Kolpe za plovbo. Na področju arhitekture je v Ljubljani zasnoval ureditev frančiščanskega samostana za knjižničarsko dejavnost, na Dunaju pa so po njegovih načrtih zgradili palačo tehniške visoke šole. Med neuresničenimi načrti Jožefa Šemerla pa je gotovo velikopotezno zasnovan projekt plovne poti – prekopa – od Dunaja do Jadrana.
—–
PETER DRŽAJ je po študiju medicine v Zagrebu služboval v Celju in Ljubljani. Leta 1941 je postal član zdravniškega matičnega odbora Osvobodilne fronte. Italijani so ga še isto leto zaprli in obsodili na leto konfinacije v Italiji. Po vrnitvi je odšel v partizane. Tam je bil med drugim sanitarni referent 4. operativne cone na Štajerskem. Prizadeval si je za izboljšanje sanitetne službe in higiene, posvetil pa se je tudi kirurškemu delu. Partizanski zdravnik Peter Držaj se je rodil na današnji dan leta 1913 v Stični. Po njem se imenuje bolnišnica v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije in statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
—–
Psihiater JOŽE FELC je leta 1966 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in bil nato dobra štiri desetletja zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Idriji; 32 let je bil njen strokovni direktor. Svoji osnovni stroki, psihiatriji, se je posvečal tudi literarno in publicistično. Pesmi in pripovedi je objavljal v revijalnem tisku in izdal dvajset knjig. Že kot gimnazijec je napisal knjigo »Dobro jutro, svoboda«, ki pa je bila objavljena šele po enajstih letih – leta 1972. Tistega leta pa je tudi prenehala izhajati revija za kulturna in obča vprašanja »Kaplja«, ki je podpirala slovenstvo in enotni slovenski kulturni prostor; njen glavni urednik je bil Jože Felc.
Sicer pa je bil Felc literarno-publicistični kronist hitro spreminjajočega se časa in prostora. Téme njegovega pisanja so bile med drugim mladostno dozorevanje, duševna in bivanjska stiska povratnikov iz tujine, socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi ob Idrijci med drugo svetovno vojno in vprašanja sodobnega časa.
Leta 2010 je izšla njegova zadnja knjiga z naslovom »Živeti življenje«; v njej je objavil predvsem intervjuje, ki jih je v dobrih treh desetletjih dal tiskanim medijem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernove družbe ter najvišji priznanji mesta Idrije Pirnatovo nagrado in nagrado Jožefa Mraka. Jože Felc se je rodil na današnji dan leta 1941 v Spodnji Idriji.
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov