Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Paolo Santonino, Henri-Gatien Bertrand, Franc Omerza, polet Ede-5
PÁOLO SANTONÍNO, tudi Sanctoninus, ki se je rodil v prvi tretjini leta 1440 v Vidmu, je v “Popotnih dnevnikih” iz let od 1485 do 1487 dokaj natančno in vsebinsko bogato opisal življenje na Slovenskem ob koncu srednjega veka. Kot spremljevalec pomožnega škofa je na treh vizitacijskih potovanjih obiskal Koroško, Gorenjsko in Štajersko. Zapiske s potovanj je literarno obdelal v potopisu »Itinerarium«. Paolo Santonino je vtise pogosto zapisoval s humorjem ter tako ustvaril živo sliko verskih in bogoslužnih običajev, opise gradov, cerkva, mest in vasi, kulturnega življenja, socialnih razmer in celo kulinarike, saj ju je cekvena in posvetna gosposka med njunim popotovanjem povsod bogato pogostila.
—–
Francoski divizijski general HENRI-GATIEN BERTRAND je bil od aprila leta 1811 do januarja 1813 glavni guverner Ilirskih provinc; glavno mesto teh je bila Ljubljana. Odpravil je dotedanjo francosko šolsko politiko in s tem slovenščino kot predmet in učni jezik v nižjih srednjih šolah, izvajal pa je tudi pospešeno upravno-pravno integracijo s francoskim cesarstvom. Leta 1813 je postal véliki maršal cesarskega dvora, spremljal Napoleona med izgnanstvom na otokih Elba in Sveta Helena ter pisal dnevnik o tem. Tudi njegova zasebna pisma so pomemben vir za spoznavanje vsakdanjega življenja francoskih vladajočih plasti v Ilirskih provincah. General Henri-Gatien Bertrand se je rodil na današnji dan leta 1773 v Chăteaurouxu v Franciji.
—–
Klasični filolog in prevajalec FRANC OMERZA je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil posvečen leta 1908, študij klasične filologije pa je končal na Dunaju. V letih od 1913 do 39 je bil profesor latinščine in grščine na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Z veliko zvestobe do izvirnika je slovenil dela antičnih klasikov ter spise grških cerkvenih očetov. V samostojni knjigi je izdal prvo polovico Homerjeve Iliade, sicer pa je večino prevodov objavljal v reviji Mentor, ki jo je nekaj časa tudi urejal. Pisal in objavljal je tudi izvirne latinske pesmi, v izvedbi dijaških dramskih skupin pa je režiral več grških tragedij, med drugim odmevno prvo slovensko uprizoritev Ajshilove Oresteje. Klasični filolog in prevajalec Franc Omerza se je rodil na današnji dan leta 1885 v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.
—–
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan pred 109-imi leti vabil tak plakat:
»EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah. Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom. Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan. V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik. Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona. Vabi odbor!«
Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 109-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, toda Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Paolo Santonino, Henri-Gatien Bertrand, Franc Omerza, polet Ede-5
PÁOLO SANTONÍNO, tudi Sanctoninus, ki se je rodil v prvi tretjini leta 1440 v Vidmu, je v “Popotnih dnevnikih” iz let od 1485 do 1487 dokaj natančno in vsebinsko bogato opisal življenje na Slovenskem ob koncu srednjega veka. Kot spremljevalec pomožnega škofa je na treh vizitacijskih potovanjih obiskal Koroško, Gorenjsko in Štajersko. Zapiske s potovanj je literarno obdelal v potopisu »Itinerarium«. Paolo Santonino je vtise pogosto zapisoval s humorjem ter tako ustvaril živo sliko verskih in bogoslužnih običajev, opise gradov, cerkva, mest in vasi, kulturnega življenja, socialnih razmer in celo kulinarike, saj ju je cekvena in posvetna gosposka med njunim popotovanjem povsod bogato pogostila.
—–
Francoski divizijski general HENRI-GATIEN BERTRAND je bil od aprila leta 1811 do januarja 1813 glavni guverner Ilirskih provinc; glavno mesto teh je bila Ljubljana. Odpravil je dotedanjo francosko šolsko politiko in s tem slovenščino kot predmet in učni jezik v nižjih srednjih šolah, izvajal pa je tudi pospešeno upravno-pravno integracijo s francoskim cesarstvom. Leta 1813 je postal véliki maršal cesarskega dvora, spremljal Napoleona med izgnanstvom na otokih Elba in Sveta Helena ter pisal dnevnik o tem. Tudi njegova zasebna pisma so pomemben vir za spoznavanje vsakdanjega življenja francoskih vladajočih plasti v Ilirskih provincah. General Henri-Gatien Bertrand se je rodil na današnji dan leta 1773 v Chăteaurouxu v Franciji.
—–
Klasični filolog in prevajalec FRANC OMERZA je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil posvečen leta 1908, študij klasične filologije pa je končal na Dunaju. V letih od 1913 do 39 je bil profesor latinščine in grščine na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Z veliko zvestobe do izvirnika je slovenil dela antičnih klasikov ter spise grških cerkvenih očetov. V samostojni knjigi je izdal prvo polovico Homerjeve Iliade, sicer pa je večino prevodov objavljal v reviji Mentor, ki jo je nekaj časa tudi urejal. Pisal in objavljal je tudi izvirne latinske pesmi, v izvedbi dijaških dramskih skupin pa je režiral več grških tragedij, med drugim odmevno prvo slovensko uprizoritev Ajshilove Oresteje. Klasični filolog in prevajalec Franc Omerza se je rodil na današnji dan leta 1885 v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.
—–
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan pred 109-imi leti vabil tak plakat:
»EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah. Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom. Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan. V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik. Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona. Vabi odbor!«
Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 109-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, toda Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov