Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.03.2019


Franc Hladnik, Josip Čerin, Rudolf Maister Vojanov, Ermin Teply

 Botanik FRANC HLADNIK  je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje  končal v Ljubljani. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je namreč tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Prvi je preučil in opisal kar nekaj rastlinskih vrst; pozneje so jih imenovali po njem. Franc Hladnik se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti  v Idriji.

—–

Dirigent in muzikolog  JOSIP  ČERIN  je po končanem študiju na dunajskem konservatoriju in po dirigentskem delu na Dunaju ter kapelniškem v Budimpešti in Pragi leta 1919 prišel v Ljubljano ter bil leto dni dirigent v Operi. Ustanovil je tudi vojaško godbo, jo hitro razvil v simfonični orkester in začel prirejati koncerte. Za slovensko glasbeno zgodovino pa je pomembna predvsem njegova disertacija o izvoru napevov slovenskih protestantskih pesmaric in njihovi povezanosti  z melodičnimi zapisi nemških reformatorjev. Josip Čerin se je rodil na današnji dan leta 1867 v Komendi.

—–

General in pesnik RUDOLF MAISTER VOJANOV je po vojaških službah v Celovcu, Ljubljani in Galiciji (povsod je imel nemalo težav zaradi poudarjene slovenske narodne zavesti) novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije se je namreč nemški mariborski mestni svet odločil za priključitev k republiki Nemški Avstriji, Rudolf Maister pa je svoje čete izpopolnjeval s slovenskimi vojaki in 23. novembra leta 1918  razorožil nemško varnostno stražo, ki je bila podrejena mestnemu svetu, in jo razpustil. Zasedel je slovensko mejno območje na Štajerskem, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja.

Kljub temu je maja leta 1919 sodeloval v jugoslovanski ofenzivi na Koroško in prevzel poveljstvo nad cono A plebiscitnega ozemlja. Še pred plebiscitom pa so ga od tam umaknili ter ga imenovali za mestnega poveljnika Maribora. V letih od 1921 do 23 je predsedoval tudi slovenskemu delu razmejitvene komisije z Italijo, nato pa so ga počastili z visokim odlikovanjem in upokojili.

General se je spet vrnil k pesnjenju: svoji prvi zbirki iz leta 1904 je po četrt stoletja dodal novo in sicer s tematiko prve svetovne vojne in bojev za severno mejo.  Rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kamniku.

—–

Rudarski strokovnjak  ERMIN  TEPLÝ  je leta 1926 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato do konca 2. svetovne vojne upravnik jamskih obratov v rudnikih v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. Po vojni je delal v vladnih institucijah v Beogradu, potem pa dve desetletji predaval na rudarsko-geološko-naftni fakulteti v Zagrebu. Bil je glavni projektant vseh velikih jugoslovanskih površinskih kopov premoga; uveljavil je tudi izvirno metodo kompleksne mehanizacije za površinske kope in sistem prekinjenega transporta jalovine v odkopane prostore. Leta 1987 mu je zagrebška univerza podelila častni doktorat. Ermin Teplý se je rodil na današnji dan leta 1902 v Veliki Loki pri Trebnjem.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.03.2019


Franc Hladnik, Josip Čerin, Rudolf Maister Vojanov, Ermin Teply

 Botanik FRANC HLADNIK  je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje  končal v Ljubljani. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je namreč tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Prvi je preučil in opisal kar nekaj rastlinskih vrst; pozneje so jih imenovali po njem. Franc Hladnik se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti  v Idriji.

—–

Dirigent in muzikolog  JOSIP  ČERIN  je po končanem študiju na dunajskem konservatoriju in po dirigentskem delu na Dunaju ter kapelniškem v Budimpešti in Pragi leta 1919 prišel v Ljubljano ter bil leto dni dirigent v Operi. Ustanovil je tudi vojaško godbo, jo hitro razvil v simfonični orkester in začel prirejati koncerte. Za slovensko glasbeno zgodovino pa je pomembna predvsem njegova disertacija o izvoru napevov slovenskih protestantskih pesmaric in njihovi povezanosti  z melodičnimi zapisi nemških reformatorjev. Josip Čerin se je rodil na današnji dan leta 1867 v Komendi.

—–

General in pesnik RUDOLF MAISTER VOJANOV je po vojaških službah v Celovcu, Ljubljani in Galiciji (povsod je imel nemalo težav zaradi poudarjene slovenske narodne zavesti) novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije se je namreč nemški mariborski mestni svet odločil za priključitev k republiki Nemški Avstriji, Rudolf Maister pa je svoje čete izpopolnjeval s slovenskimi vojaki in 23. novembra leta 1918  razorožil nemško varnostno stražo, ki je bila podrejena mestnemu svetu, in jo razpustil. Zasedel je slovensko mejno območje na Štajerskem, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja.

Kljub temu je maja leta 1919 sodeloval v jugoslovanski ofenzivi na Koroško in prevzel poveljstvo nad cono A plebiscitnega ozemlja. Še pred plebiscitom pa so ga od tam umaknili ter ga imenovali za mestnega poveljnika Maribora. V letih od 1921 do 23 je predsedoval tudi slovenskemu delu razmejitvene komisije z Italijo, nato pa so ga počastili z visokim odlikovanjem in upokojili.

General se je spet vrnil k pesnjenju: svoji prvi zbirki iz leta 1904 je po četrt stoletja dodal novo in sicer s tematiko prve svetovne vojne in bojev za severno mejo.  Rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kamniku.

—–

Rudarski strokovnjak  ERMIN  TEPLÝ  je leta 1926 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato do konca 2. svetovne vojne upravnik jamskih obratov v rudnikih v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. Po vojni je delal v vladnih institucijah v Beogradu, potem pa dve desetletji predaval na rudarsko-geološko-naftni fakulteti v Zagrebu. Bil je glavni projektant vseh velikih jugoslovanskih površinskih kopov premoga; uveljavil je tudi izvirno metodo kompleksne mehanizacije za površinske kope in sistem prekinjenega transporta jalovine v odkopane prostore. Leta 1987 mu je zagrebška univerza podelila častni doktorat. Ermin Teplý se je rodil na današnji dan leta 1902 v Veliki Loki pri Trebnjem.


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov