Franc Hladnik, Josip Čerin, Rudolf Maister Vojanov, Ermin Teply

 Botanik FRANC HLADNIK  je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje  končal v Ljubljani. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je namreč tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Prvi je preučil in opisal kar nekaj rastlinskih vrst; pozneje so jih imenovali po njem. Franc Hladnik se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti  v Idriji.

—–

Dirigent in muzikolog  JOSIP  ČERIN  je po končanem študiju na dunajskem konservatoriju in po dirigentskem delu na Dunaju ter kapelniškem v Budimpešti in Pragi leta 1919 prišel v Ljubljano ter bil leto dni dirigent v Operi. Ustanovil je tudi vojaško godbo, jo hitro razvil v simfonični orkester in začel prirejati koncerte. Za slovensko glasbeno zgodovino pa je pomembna predvsem njegova disertacija o izvoru napevov slovenskih protestantskih pesmaric in njihovi povezanosti  z melodičnimi zapisi nemških reformatorjev. Josip Čerin se je rodil na današnji dan leta 1867 v Komendi.

—–

General in pesnik RUDOLF MAISTER VOJANOV je po vojaških službah v Celovcu, Ljubljani in Galiciji (povsod je imel nemalo težav zaradi poudarjene slovenske narodne zavesti) novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije se je namreč nemški mariborski mestni svet odločil za priključitev k republiki Nemški Avstriji, Rudolf Maister pa je svoje čete izpopolnjeval s slovenskimi vojaki in 23. novembra leta 1918  razorožil nemško varnostno stražo, ki je bila podrejena mestnemu svetu, in jo razpustil. Zasedel je slovensko mejno območje na Štajerskem, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja.

Kljub temu je maja leta 1919 sodeloval v jugoslovanski ofenzivi na Koroško in prevzel poveljstvo nad cono A plebiscitnega ozemlja. Še pred plebiscitom pa so ga od tam umaknili ter ga imenovali za mestnega poveljnika Maribora. V letih od 1921 do 23 je predsedoval tudi slovenskemu delu razmejitvene komisije z Italijo, nato pa so ga počastili z visokim odlikovanjem in upokojili.

General se je spet vrnil k pesnjenju: svoji prvi zbirki iz leta 1904 je po četrt stoletja dodal novo in sicer s tematiko prve svetovne vojne in bojev za severno mejo.  Rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kamniku.

—–

Rudarski strokovnjak  ERMIN  TEPLÝ  je leta 1926 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato do konca 2. svetovne vojne upravnik jamskih obratov v rudnikih v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. Po vojni je delal v vladnih institucijah v Beogradu, potem pa dve desetletji predaval na rudarsko-geološko-naftni fakulteti v Zagrebu. Bil je glavni projektant vseh velikih jugoslovanskih površinskih kopov premoga; uveljavil je tudi izvirno metodo kompleksne mehanizacije za površinske kope in sistem prekinjenega transporta jalovine v odkopane prostore. Leta 1987 mu je zagrebška univerza podelila častni doktorat. Ermin Teplý se je rodil na današnji dan leta 1902 v Veliki Loki pri Trebnjem.