Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Holzinger, Demeter Bleiweis, Ferdo Juvanec, Jurij Kraigher, Ada Škerl
Kipar JOŽEF HOLZINGER je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborski stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan leta 1735 v Mariboru.
—–
Zdravnik DEMETER BLEIWEIS je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Kot uslužbenec deželne vlade je pomembno vplival na organizacijo zdravstva, bil pa je tudi predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem. Demeter Bleiweis se je rodil na današnji dan leta 1871 v Ljubljani.
—–
FERDO JUVÁNEC je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.
—–
Pilot in izumitelj JURIJ KRAIHGER sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla v ameriški zvezni državi Teksas do Ria de Janeira v Braziliji ter prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.
—–
Pesnica in prevajalka ADA ŠKERL je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri Založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do 1982 pa lektorica na Radiu Ljubljana. Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, udejanila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. Z njo se je namreč postavila po robu kolektivnemu revolucionarnemu doživljanju sveta in zato je bila knjiga za takratno estetiko povsem nesprejemljiva. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je neposredno čustvena, leta 1992 pa je izšel izbor njenih pesmi z naslovom »Temna tišina«. Ada Škerl je pisala tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Holzinger, Demeter Bleiweis, Ferdo Juvanec, Jurij Kraigher, Ada Škerl
Kipar JOŽEF HOLZINGER je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborski stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan leta 1735 v Mariboru.
—–
Zdravnik DEMETER BLEIWEIS je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Kot uslužbenec deželne vlade je pomembno vplival na organizacijo zdravstva, bil pa je tudi predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem. Demeter Bleiweis se je rodil na današnji dan leta 1871 v Ljubljani.
—–
FERDO JUVÁNEC je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.
—–
Pilot in izumitelj JURIJ KRAIHGER sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla v ameriški zvezni državi Teksas do Ria de Janeira v Braziliji ter prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.
—–
Pesnica in prevajalka ADA ŠKERL je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri Založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do 1982 pa lektorica na Radiu Ljubljana. Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, udejanila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. Z njo se je namreč postavila po robu kolektivnemu revolucionarnemu doživljanju sveta in zato je bila knjiga za takratno estetiko povsem nesprejemljiva. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je neposredno čustvena, leta 1992 pa je izšel izbor njenih pesmi z naslovom »Temna tišina«. Ada Škerl je pisala tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov