Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

03.04.2019


Jožef Holzinger, Demeter Bleiweis, Ferdo Juvanec, Jurij Kraigher, Ada Škerl

Kipar  JOŽEF  HOLZINGER  je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborski stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan leta 1735 v Mariboru.

—–

 Zdravnik  DEMETER  BLEIWEIS  je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Kot uslužbenec deželne vlade je pomembno vplival na organizacijo zdravstva, bil pa je tudi predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem. Demeter Bleiweis se je rodil na današnji dan leta 1871 v Ljubljani.

—–

FERDO  JUVÁNEC  je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.

—–

Pilot in izumitelj  JURIJ  KRAIHGER  sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla v ameriški zvezni državi Teksas do Ria de Janeira v Braziliji ter prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.

—–

Pesnica in prevajalka  ADA  ŠKERL  je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri Založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do 1982 pa lektorica na Radiu Ljubljana. Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, udejanila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. Z njo se je namreč postavila po robu kolektivnemu revolucionarnemu doživljanju sveta in zato je bila knjiga za takratno estetiko povsem nesprejemljiva. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je  neposredno čustvena, leta 1992 pa je izšel izbor njenih pesmi z naslovom »Temna tišina«. Ada Škerl je pisala tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

03.04.2019


Jožef Holzinger, Demeter Bleiweis, Ferdo Juvanec, Jurij Kraigher, Ada Škerl

Kipar  JOŽEF  HOLZINGER  je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborski stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan leta 1735 v Mariboru.

—–

 Zdravnik  DEMETER  BLEIWEIS  je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Kot uslužbenec deželne vlade je pomembno vplival na organizacijo zdravstva, bil pa je tudi predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem. Demeter Bleiweis se je rodil na današnji dan leta 1871 v Ljubljani.

—–

FERDO  JUVÁNEC  je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.

—–

Pilot in izumitelj  JURIJ  KRAIHGER  sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla v ameriški zvezni državi Teksas do Ria de Janeira v Braziliji ter prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.

—–

Pesnica in prevajalka  ADA  ŠKERL  je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri Založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do 1982 pa lektorica na Radiu Ljubljana. Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, udejanila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. Z njo se je namreč postavila po robu kolektivnemu revolucionarnemu doživljanju sveta in zato je bila knjiga za takratno estetiko povsem nesprejemljiva. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je  neposredno čustvena, leta 1992 pa je izšel izbor njenih pesmi z naslovom »Temna tišina«. Ada Škerl je pisala tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov