Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Holzinger, Demeter Bleiweis, Ferdo Juvanec, Jurij Kraigher, Ada Škerl
Kipar JOŽEF HOLZINGER je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborski stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan leta 1735 v Mariboru.
—–
Zdravnik DEMETER BLEIWEIS je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Kot uslužbenec deželne vlade je pomembno vplival na organizacijo zdravstva, bil pa je tudi predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem. Demeter Bleiweis se je rodil na današnji dan leta 1871 v Ljubljani.
—–
FERDO JUVÁNEC je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.
—–
Pilot in izumitelj JURIJ KRAIHGER sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla v ameriški zvezni državi Teksas do Ria de Janeira v Braziliji ter prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.
—–
Pesnica in prevajalka ADA ŠKERL je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri Založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do 1982 pa lektorica na Radiu Ljubljana. Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, udejanila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. Z njo se je namreč postavila po robu kolektivnemu revolucionarnemu doživljanju sveta in zato je bila knjiga za takratno estetiko povsem nesprejemljiva. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je neposredno čustvena, leta 1992 pa je izšel izbor njenih pesmi z naslovom »Temna tišina«. Ada Škerl je pisala tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Holzinger, Demeter Bleiweis, Ferdo Juvanec, Jurij Kraigher, Ada Škerl
Kipar JOŽEF HOLZINGER je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborski stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan leta 1735 v Mariboru.
—–
Zdravnik DEMETER BLEIWEIS je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Kot uslužbenec deželne vlade je pomembno vplival na organizacijo zdravstva, bil pa je tudi predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem. Demeter Bleiweis se je rodil na današnji dan leta 1871 v Ljubljani.
—–
FERDO JUVÁNEC je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.
—–
Pilot in izumitelj JURIJ KRAIHGER sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla v ameriški zvezni državi Teksas do Ria de Janeira v Braziliji ter prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.
—–
Pesnica in prevajalka ADA ŠKERL je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri Založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do 1982 pa lektorica na Radiu Ljubljana. Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, udejanila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. Z njo se je namreč postavila po robu kolektivnemu revolucionarnemu doživljanju sveta in zato je bila knjiga za takratno estetiko povsem nesprejemljiva. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je neposredno čustvena, leta 1992 pa je izšel izbor njenih pesmi z naslovom »Temna tišina«. Ada Škerl je pisala tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov