Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Franjo Krsto Frankopan, Avgust Jenko, Karlo Kocjančič, Dolfe Vogelnik
Frankopani, tudi Krški knezi, so bili plemiška rodbina z otoka Krk, ki je v drugi polovici 17. stoletja s smrtjo FRANJA KRSTA FRANKOPANA izumrla. Krsto Frankopan se je rodil leta 1643 v Karlovcu na Hrvaškem. Njegova mati Marija Doroteja, baronica Paradeiser (paradizje), in mačeha Doroteja, baronica plemenita Hallersteinska, sta bili s Slovenskega, Krsto Frankopan pa se je slovenščine morda naučil tudi na gospostvu Brežice, ki je bilo v družinski posesti. Bil je literarno izobražen, prevajal je iz italijanščine in francoščine.
V prevodu Molièrove igre “George Dandin” je vlogo prevaranega moža napisal v slovenščini, prav tako tudi šaljivo pesmico “Fratri putnici” v svoji hrvaški zbirki “Gartl za čas kratiti”. Literarni zgodovinarji mu očitajo komično rabo slovenščine, verjetnejša pa je “veristična” osnova zaradi lokalizacije dogajanja. Sicer pa se je Fran Krsto Frankopan skupaj s Petrom Zrinjskim bojeval proti Ali-paši Čengiću in pozneje z njim sodeloval tudi v neuspešni vstaji hrvaškega plemstva proti Habsburžanom. Bila sta obsojena na smrt in leta 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu.
—–
Publicist AVGUST JENKO se je že kot srednješolec vključil v radikalno narodno srednješolsko organizacijo Preporod in bil med prvimi kládivarji, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden najbolj pretanjenih piscev v glasilu Preporod, svoje prispevke je podpisoval s psevdonimom Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je bil član Jugoslovanskega kluba, v Pragi pa kluba Jugoslavija. Avgust Jenko se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani, umrl pa je v bitki na Ceru kot prostovoljec v srbski vojski, star komaj dvajset let.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Škednju pri Trstu rodil novinar, književnik in fotograf KARLO KOCJANČIČ. Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”.
Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja “Pot v fotografijo”, je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je ves čas značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.
—–
Ekonomist in demograf DOLFE VOGELNIK je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Vis, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov in član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Dunaju.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Franjo Krsto Frankopan, Avgust Jenko, Karlo Kocjančič, Dolfe Vogelnik
Frankopani, tudi Krški knezi, so bili plemiška rodbina z otoka Krk, ki je v drugi polovici 17. stoletja s smrtjo FRANJA KRSTA FRANKOPANA izumrla. Krsto Frankopan se je rodil leta 1643 v Karlovcu na Hrvaškem. Njegova mati Marija Doroteja, baronica Paradeiser (paradizje), in mačeha Doroteja, baronica plemenita Hallersteinska, sta bili s Slovenskega, Krsto Frankopan pa se je slovenščine morda naučil tudi na gospostvu Brežice, ki je bilo v družinski posesti. Bil je literarno izobražen, prevajal je iz italijanščine in francoščine.
V prevodu Molièrove igre “George Dandin” je vlogo prevaranega moža napisal v slovenščini, prav tako tudi šaljivo pesmico “Fratri putnici” v svoji hrvaški zbirki “Gartl za čas kratiti”. Literarni zgodovinarji mu očitajo komično rabo slovenščine, verjetnejša pa je “veristična” osnova zaradi lokalizacije dogajanja. Sicer pa se je Fran Krsto Frankopan skupaj s Petrom Zrinjskim bojeval proti Ali-paši Čengiću in pozneje z njim sodeloval tudi v neuspešni vstaji hrvaškega plemstva proti Habsburžanom. Bila sta obsojena na smrt in leta 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu.
—–
Publicist AVGUST JENKO se je že kot srednješolec vključil v radikalno narodno srednješolsko organizacijo Preporod in bil med prvimi kládivarji, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden najbolj pretanjenih piscev v glasilu Preporod, svoje prispevke je podpisoval s psevdonimom Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je bil član Jugoslovanskega kluba, v Pragi pa kluba Jugoslavija. Avgust Jenko se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani, umrl pa je v bitki na Ceru kot prostovoljec v srbski vojski, star komaj dvajset let.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Škednju pri Trstu rodil novinar, književnik in fotograf KARLO KOCJANČIČ. Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”.
Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja “Pot v fotografijo”, je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je ves čas značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.
—–
Ekonomist in demograf DOLFE VOGELNIK je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Vis, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov in član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Dunaju.
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov