Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.04.2019


Franjo Krsto Frankopan, Avgust Jenko, Karlo Kocjančič, Dolfe Vogelnik

Frankopani,  tudi  Krški knezi, so bili plemiška rodbina z otoka Krk, ki je v drugi polovici 17. stoletja s smrtjo  FRANJA  KRSTA  FRANKOPANA  izumrla. Krsto Frankopan se je rodil leta 1643 v Karlovcu na Hrvaškem. Njegova mati Marija Doroteja, baronica Paradeiser (paradizje), in mačeha Doroteja, baronica plemenita Hallersteinska, sta bili s Slovenskega, Krsto Frankopan pa se je slovenščine morda naučil tudi na gospostvu Brežice, ki je bilo v družinski posesti. Bil je literarno izobražen, prevajal je iz italijanščine in francoščine.

V prevodu Molièrove igre “George Dandin” je vlogo prevaranega moža napisal v slovenščini, prav tako tudi šaljivo pesmico “Fratri putnici” v svoji hrvaški zbirki “Gartl za čas kratiti”. Literarni zgodovinarji mu očitajo komično rabo slovenščine, verjetnejša pa je “veristična” osnova zaradi lokalizacije dogajanja. Sicer pa se je Fran Krsto Frankopan skupaj s Petrom Zrinjskim bojeval proti Ali-paši Čengiću in pozneje z njim sodeloval tudi v neuspešni vstaji hrvaškega plemstva proti Habsburžanom. Bila sta obsojena na smrt in leta 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu.

—–

Publicist  AVGUST  JENKO  se je že kot srednješolec vključil v radikalno narodno srednješolsko organizacijo Preporod in bil med prvimi kládivarji, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden najbolj pretanjenih piscev v glasilu Preporod, svoje prispevke je podpisoval s psevdonimom Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je bil član Jugoslovanskega kluba, v Pragi pa kluba Jugoslavija. Avgust Jenko se je rodil na današnji dan leta  1894 v Ljubljani, umrl pa je v bitki na Ceru kot prostovoljec v srbski vojski, star komaj dvajset let.

—–

Na današnji dan leta 1901 se je v Škednju pri Trstu rodil  novinar,  književnik  in  fotograf  KARLO  KOCJANČIČ.  Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”.

Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja “Pot v fotografijo”,  je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je ves čas značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.

—–

Ekonomist  in  demograf  DOLFE  VOGELNIK  je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Vis, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov in član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Dunaju.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.04.2019


Franjo Krsto Frankopan, Avgust Jenko, Karlo Kocjančič, Dolfe Vogelnik

Frankopani,  tudi  Krški knezi, so bili plemiška rodbina z otoka Krk, ki je v drugi polovici 17. stoletja s smrtjo  FRANJA  KRSTA  FRANKOPANA  izumrla. Krsto Frankopan se je rodil leta 1643 v Karlovcu na Hrvaškem. Njegova mati Marija Doroteja, baronica Paradeiser (paradizje), in mačeha Doroteja, baronica plemenita Hallersteinska, sta bili s Slovenskega, Krsto Frankopan pa se je slovenščine morda naučil tudi na gospostvu Brežice, ki je bilo v družinski posesti. Bil je literarno izobražen, prevajal je iz italijanščine in francoščine.

V prevodu Molièrove igre “George Dandin” je vlogo prevaranega moža napisal v slovenščini, prav tako tudi šaljivo pesmico “Fratri putnici” v svoji hrvaški zbirki “Gartl za čas kratiti”. Literarni zgodovinarji mu očitajo komično rabo slovenščine, verjetnejša pa je “veristična” osnova zaradi lokalizacije dogajanja. Sicer pa se je Fran Krsto Frankopan skupaj s Petrom Zrinjskim bojeval proti Ali-paši Čengiću in pozneje z njim sodeloval tudi v neuspešni vstaji hrvaškega plemstva proti Habsburžanom. Bila sta obsojena na smrt in leta 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu.

—–

Publicist  AVGUST  JENKO  se je že kot srednješolec vključil v radikalno narodno srednješolsko organizacijo Preporod in bil med prvimi kládivarji, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden najbolj pretanjenih piscev v glasilu Preporod, svoje prispevke je podpisoval s psevdonimom Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je bil član Jugoslovanskega kluba, v Pragi pa kluba Jugoslavija. Avgust Jenko se je rodil na današnji dan leta  1894 v Ljubljani, umrl pa je v bitki na Ceru kot prostovoljec v srbski vojski, star komaj dvajset let.

—–

Na današnji dan leta 1901 se je v Škednju pri Trstu rodil  novinar,  književnik  in  fotograf  KARLO  KOCJANČIČ.  Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”.

Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja “Pot v fotografijo”,  je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je ves čas značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.

—–

Ekonomist  in  demograf  DOLFE  VOGELNIK  je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Vis, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov in član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Dunaju.


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov