Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.04.2019


Franjo Krsto Frankopan, Avgust Jenko, Karlo Kocjančič, Dolfe Vogelnik

Frankopani,  tudi  Krški knezi, so bili plemiška rodbina z otoka Krk, ki je v drugi polovici 17. stoletja s smrtjo  FRANJA  KRSTA  FRANKOPANA  izumrla. Krsto Frankopan se je rodil leta 1643 v Karlovcu na Hrvaškem. Njegova mati Marija Doroteja, baronica Paradeiser (paradizje), in mačeha Doroteja, baronica plemenita Hallersteinska, sta bili s Slovenskega, Krsto Frankopan pa se je slovenščine morda naučil tudi na gospostvu Brežice, ki je bilo v družinski posesti. Bil je literarno izobražen, prevajal je iz italijanščine in francoščine.

V prevodu Molièrove igre “George Dandin” je vlogo prevaranega moža napisal v slovenščini, prav tako tudi šaljivo pesmico “Fratri putnici” v svoji hrvaški zbirki “Gartl za čas kratiti”. Literarni zgodovinarji mu očitajo komično rabo slovenščine, verjetnejša pa je “veristična” osnova zaradi lokalizacije dogajanja. Sicer pa se je Fran Krsto Frankopan skupaj s Petrom Zrinjskim bojeval proti Ali-paši Čengiću in pozneje z njim sodeloval tudi v neuspešni vstaji hrvaškega plemstva proti Habsburžanom. Bila sta obsojena na smrt in leta 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu.

—–

Publicist  AVGUST  JENKO  se je že kot srednješolec vključil v radikalno narodno srednješolsko organizacijo Preporod in bil med prvimi kládivarji, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden najbolj pretanjenih piscev v glasilu Preporod, svoje prispevke je podpisoval s psevdonimom Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je bil član Jugoslovanskega kluba, v Pragi pa kluba Jugoslavija. Avgust Jenko se je rodil na današnji dan leta  1894 v Ljubljani, umrl pa je v bitki na Ceru kot prostovoljec v srbski vojski, star komaj dvajset let.

—–

Na današnji dan leta 1901 se je v Škednju pri Trstu rodil  novinar,  književnik  in  fotograf  KARLO  KOCJANČIČ.  Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”.

Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja “Pot v fotografijo”,  je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je ves čas značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.

—–

Ekonomist  in  demograf  DOLFE  VOGELNIK  je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Vis, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov in član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Dunaju.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.04.2019


Franjo Krsto Frankopan, Avgust Jenko, Karlo Kocjančič, Dolfe Vogelnik

Frankopani,  tudi  Krški knezi, so bili plemiška rodbina z otoka Krk, ki je v drugi polovici 17. stoletja s smrtjo  FRANJA  KRSTA  FRANKOPANA  izumrla. Krsto Frankopan se je rodil leta 1643 v Karlovcu na Hrvaškem. Njegova mati Marija Doroteja, baronica Paradeiser (paradizje), in mačeha Doroteja, baronica plemenita Hallersteinska, sta bili s Slovenskega, Krsto Frankopan pa se je slovenščine morda naučil tudi na gospostvu Brežice, ki je bilo v družinski posesti. Bil je literarno izobražen, prevajal je iz italijanščine in francoščine.

V prevodu Molièrove igre “George Dandin” je vlogo prevaranega moža napisal v slovenščini, prav tako tudi šaljivo pesmico “Fratri putnici” v svoji hrvaški zbirki “Gartl za čas kratiti”. Literarni zgodovinarji mu očitajo komično rabo slovenščine, verjetnejša pa je “veristična” osnova zaradi lokalizacije dogajanja. Sicer pa se je Fran Krsto Frankopan skupaj s Petrom Zrinjskim bojeval proti Ali-paši Čengiću in pozneje z njim sodeloval tudi v neuspešni vstaji hrvaškega plemstva proti Habsburžanom. Bila sta obsojena na smrt in leta 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu.

—–

Publicist  AVGUST  JENKO  se je že kot srednješolec vključil v radikalno narodno srednješolsko organizacijo Preporod in bil med prvimi kládivarji, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden najbolj pretanjenih piscev v glasilu Preporod, svoje prispevke je podpisoval s psevdonimom Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je bil član Jugoslovanskega kluba, v Pragi pa kluba Jugoslavija. Avgust Jenko se je rodil na današnji dan leta  1894 v Ljubljani, umrl pa je v bitki na Ceru kot prostovoljec v srbski vojski, star komaj dvajset let.

—–

Na današnji dan leta 1901 se je v Škednju pri Trstu rodil  novinar,  književnik  in  fotograf  KARLO  KOCJANČIČ.  Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”.

Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja “Pot v fotografijo”,  je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je ves čas značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.

—–

Ekonomist  in  demograf  DOLFE  VOGELNIK  je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Vis, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov in član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Dunaju.


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

11. maj - Urban Jarnik, prvi slovenski dialektolog (1784)

Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

10. maj - Ivan Cankar, velikan naše književnosti (1876)

Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

8. maj - Janko Moder in njegovo prevajalsko delo (1914)

Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

7. maj - Juro Adlešič (1884) od ljubljanskega župana do delavca na farmi v Kansasu

Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

6. maj - Kako v najkrajšem času "očistiti" Štajersko Slovencev? (1941)

Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov