Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.04.2019


Joža Glonar, Pavel Golia, Ludvik Vrečič

Na današnji dan leta 1004 je kancler Egilbert overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih,  v štiri leta mlajši listini pa je prvič omenjen tudi blejski grad, ki tako sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. O njegovi velikosti sicer ni bilo podatkov, a gotovo je bil dosti skromnejši kot današnji.

—–

Na današnji dan leta 1866 se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države.  Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a se je kmalu njihovo število povečalo na osemnajst  ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a vsem to ni bilo prav nič po godu.

Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871; prometna določila za kolesarje pa so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.

Te predpise so omilili šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.

—–

Literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf  JOŽA  GLONAR  je po študiju slavistike in klasične filologije ter po doktoratu leta 1911 služboval v univerzitetni knjižnici v Gradcu, od leta 1919 pa v Ljubljani in je pospešil razvoj bibliotekarstva pri nas. Napisal je več kot 150 razprav, ocen, poročil in člankov ter v njih temperamentno uveljavljal svoje estetske in literarnokritične poglede na slovensko slovstvo in kulturo. Med drugim je bil urednik Cankarjevega zbornika in Ljubljanskega zvona ter eden izmed piscev Slovenskega bibliografskega leksikona. Bil je izjemno izobražen, saj je znal 14 jezikov. Veliko je prevajal, zlasti iz slovanskih jezikov ter v nemščino. Joža Glonar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Zgornji Koreni na Štajerskem.

—–

Pesnik  PAVEL  GOLIA  je bil mojster igrivega in lahkotnega izraza. Njegove pesmi so oblikovno izbrušene, ljubil pa je predvsem duhovite in muzikalne, z nenavadnimi podobami obložene verze. Kot dramatik velja za enega najpomembnejših slovenskih piscev mladinskih iger. Sicer pa je bil Golia poklicni vojak. Po prvi svetovni vojni je nekaj časa živel v Moskvi, nato pa se je vrnil v Ljubljano in se posvetil gledališču. Z nekaj prekinitvami je bil upravnik ljubljanske Drame vse do leta 1946, leta 1953 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pavel Golia se je rodil na današnji dan leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem.

—–

Slikar  LUDVIK  VREČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1900 v Slakovcih v Prekmurju. Diplomiral je na Visoki slikarski šoli v Budimpešti. Nekaj časa je učil na gimnaziji, nato pa je postal svobodni umetnik; leta 1928 je razstavljal tudi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Slikal je žanrske podobe in portrete kmečkih ljudi, polne temačne energije, ter krajine, v katerih je sprva sledil madžarskim slikarjem pod vplivom barbizonske šole, njegova poznejša dela pa so barvno ekspresivnejša. Ludvik Vrečič je bil prvi slikar, ki je v slovensko umetnost pritegnil posebnosti prekmurskega sveta.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.04.2019


Joža Glonar, Pavel Golia, Ludvik Vrečič

Na današnji dan leta 1004 je kancler Egilbert overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih,  v štiri leta mlajši listini pa je prvič omenjen tudi blejski grad, ki tako sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. O njegovi velikosti sicer ni bilo podatkov, a gotovo je bil dosti skromnejši kot današnji.

—–

Na današnji dan leta 1866 se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države.  Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a se je kmalu njihovo število povečalo na osemnajst  ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a vsem to ni bilo prav nič po godu.

Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871; prometna določila za kolesarje pa so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.

Te predpise so omilili šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.

—–

Literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf  JOŽA  GLONAR  je po študiju slavistike in klasične filologije ter po doktoratu leta 1911 služboval v univerzitetni knjižnici v Gradcu, od leta 1919 pa v Ljubljani in je pospešil razvoj bibliotekarstva pri nas. Napisal je več kot 150 razprav, ocen, poročil in člankov ter v njih temperamentno uveljavljal svoje estetske in literarnokritične poglede na slovensko slovstvo in kulturo. Med drugim je bil urednik Cankarjevega zbornika in Ljubljanskega zvona ter eden izmed piscev Slovenskega bibliografskega leksikona. Bil je izjemno izobražen, saj je znal 14 jezikov. Veliko je prevajal, zlasti iz slovanskih jezikov ter v nemščino. Joža Glonar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Zgornji Koreni na Štajerskem.

—–

Pesnik  PAVEL  GOLIA  je bil mojster igrivega in lahkotnega izraza. Njegove pesmi so oblikovno izbrušene, ljubil pa je predvsem duhovite in muzikalne, z nenavadnimi podobami obložene verze. Kot dramatik velja za enega najpomembnejših slovenskih piscev mladinskih iger. Sicer pa je bil Golia poklicni vojak. Po prvi svetovni vojni je nekaj časa živel v Moskvi, nato pa se je vrnil v Ljubljano in se posvetil gledališču. Z nekaj prekinitvami je bil upravnik ljubljanske Drame vse do leta 1946, leta 1953 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pavel Golia se je rodil na današnji dan leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem.

—–

Slikar  LUDVIK  VREČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1900 v Slakovcih v Prekmurju. Diplomiral je na Visoki slikarski šoli v Budimpešti. Nekaj časa je učil na gimnaziji, nato pa je postal svobodni umetnik; leta 1928 je razstavljal tudi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Slikal je žanrske podobe in portrete kmečkih ljudi, polne temačne energije, ter krajine, v katerih je sprva sledil madžarskim slikarjem pod vplivom barbizonske šole, njegova poznejša dela pa so barvno ekspresivnejša. Ludvik Vrečič je bil prvi slikar, ki je v slovensko umetnost pritegnil posebnosti prekmurskega sveta.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov