Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.04.2019


Joža Glonar, Pavel Golia, Ludvik Vrečič

Na današnji dan leta 1004 je kancler Egilbert overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih,  v štiri leta mlajši listini pa je prvič omenjen tudi blejski grad, ki tako sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. O njegovi velikosti sicer ni bilo podatkov, a gotovo je bil dosti skromnejši kot današnji.

—–

Na današnji dan leta 1866 se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države.  Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a se je kmalu njihovo število povečalo na osemnajst  ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a vsem to ni bilo prav nič po godu.

Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871; prometna določila za kolesarje pa so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.

Te predpise so omilili šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.

—–

Literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf  JOŽA  GLONAR  je po študiju slavistike in klasične filologije ter po doktoratu leta 1911 služboval v univerzitetni knjižnici v Gradcu, od leta 1919 pa v Ljubljani in je pospešil razvoj bibliotekarstva pri nas. Napisal je več kot 150 razprav, ocen, poročil in člankov ter v njih temperamentno uveljavljal svoje estetske in literarnokritične poglede na slovensko slovstvo in kulturo. Med drugim je bil urednik Cankarjevega zbornika in Ljubljanskega zvona ter eden izmed piscev Slovenskega bibliografskega leksikona. Bil je izjemno izobražen, saj je znal 14 jezikov. Veliko je prevajal, zlasti iz slovanskih jezikov ter v nemščino. Joža Glonar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Zgornji Koreni na Štajerskem.

—–

Pesnik  PAVEL  GOLIA  je bil mojster igrivega in lahkotnega izraza. Njegove pesmi so oblikovno izbrušene, ljubil pa je predvsem duhovite in muzikalne, z nenavadnimi podobami obložene verze. Kot dramatik velja za enega najpomembnejših slovenskih piscev mladinskih iger. Sicer pa je bil Golia poklicni vojak. Po prvi svetovni vojni je nekaj časa živel v Moskvi, nato pa se je vrnil v Ljubljano in se posvetil gledališču. Z nekaj prekinitvami je bil upravnik ljubljanske Drame vse do leta 1946, leta 1953 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pavel Golia se je rodil na današnji dan leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem.

—–

Slikar  LUDVIK  VREČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1900 v Slakovcih v Prekmurju. Diplomiral je na Visoki slikarski šoli v Budimpešti. Nekaj časa je učil na gimnaziji, nato pa je postal svobodni umetnik; leta 1928 je razstavljal tudi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Slikal je žanrske podobe in portrete kmečkih ljudi, polne temačne energije, ter krajine, v katerih je sprva sledil madžarskim slikarjem pod vplivom barbizonske šole, njegova poznejša dela pa so barvno ekspresivnejša. Ludvik Vrečič je bil prvi slikar, ki je v slovensko umetnost pritegnil posebnosti prekmurskega sveta.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.04.2019


Joža Glonar, Pavel Golia, Ludvik Vrečič

Na današnji dan leta 1004 je kancler Egilbert overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih,  v štiri leta mlajši listini pa je prvič omenjen tudi blejski grad, ki tako sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. O njegovi velikosti sicer ni bilo podatkov, a gotovo je bil dosti skromnejši kot današnji.

—–

Na današnji dan leta 1866 se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države.  Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a se je kmalu njihovo število povečalo na osemnajst  ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a vsem to ni bilo prav nič po godu.

Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871; prometna določila za kolesarje pa so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.

Te predpise so omilili šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.

—–

Literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf  JOŽA  GLONAR  je po študiju slavistike in klasične filologije ter po doktoratu leta 1911 služboval v univerzitetni knjižnici v Gradcu, od leta 1919 pa v Ljubljani in je pospešil razvoj bibliotekarstva pri nas. Napisal je več kot 150 razprav, ocen, poročil in člankov ter v njih temperamentno uveljavljal svoje estetske in literarnokritične poglede na slovensko slovstvo in kulturo. Med drugim je bil urednik Cankarjevega zbornika in Ljubljanskega zvona ter eden izmed piscev Slovenskega bibliografskega leksikona. Bil je izjemno izobražen, saj je znal 14 jezikov. Veliko je prevajal, zlasti iz slovanskih jezikov ter v nemščino. Joža Glonar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Zgornji Koreni na Štajerskem.

—–

Pesnik  PAVEL  GOLIA  je bil mojster igrivega in lahkotnega izraza. Njegove pesmi so oblikovno izbrušene, ljubil pa je predvsem duhovite in muzikalne, z nenavadnimi podobami obložene verze. Kot dramatik velja za enega najpomembnejših slovenskih piscev mladinskih iger. Sicer pa je bil Golia poklicni vojak. Po prvi svetovni vojni je nekaj časa živel v Moskvi, nato pa se je vrnil v Ljubljano in se posvetil gledališču. Z nekaj prekinitvami je bil upravnik ljubljanske Drame vse do leta 1946, leta 1953 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pavel Golia se je rodil na današnji dan leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem.

—–

Slikar  LUDVIK  VREČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1900 v Slakovcih v Prekmurju. Diplomiral je na Visoki slikarski šoli v Budimpešti. Nekaj časa je učil na gimnaziji, nato pa je postal svobodni umetnik; leta 1928 je razstavljal tudi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Slikal je žanrske podobe in portrete kmečkih ljudi, polne temačne energije, ter krajine, v katerih je sprva sledil madžarskim slikarjem pod vplivom barbizonske šole, njegova poznejša dela pa so barvno ekspresivnejša. Ludvik Vrečič je bil prvi slikar, ki je v slovensko umetnost pritegnil posebnosti prekmurskega sveta.


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov