Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rihard Jakopič, Josip Slavec, Stane Raztresen, Jože Hradil
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, ampak tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Gradbenik in podjetnik JOSIP SLAVEC je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič.
Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje “Slavec” v okviru nemškega podjetja Todt določeno za graditev obvozne ceste Šentvid – Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v Zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je prepustil svoje podjetje državnemu podjetju “Gradis” in bil pri njem še nekaj let zaposlen. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Tacnu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Tolminu rodil gledališki igralec STANE RAZTRESEN. V letih od 1933 do 45 je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa je bil 28 let med vodilnimi igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v dvajsetih filmih, na televiziji, zlasti pa pri slovenskem radiu v Trstu.
—–
Prevajalec in urednik JOŽE HRADIL je leta 1965 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz germanistike in slavistike, nato pa je bil gimnazijski profesor v Murski Soboti in glavni urednik Pomurske založbe. Njegov prevajalski opus iz madžarščine v slovenščino je zelo obsežen, v madžarščino pa je prevajal dela Župančiča, Cankarja, Ketteja in Murna. Sestavil je več antologij sodobne madžarske proze in poezije, pripravil Slovensko-madžarski in Madžarsko-slovenski slovar ter več turističnih slovarjev, leta 2012 pa je izdal svoj literarni prvenec, avtobiografski roman “Slike brez obrazov”. Kot prvi Slovenec je bill leta 2008 imenovan za častnega člana madžarske Akademije znanosti. Jože Hradil se je rodil na današnji dan leta 1934 v Murski Soboti.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rihard Jakopič, Josip Slavec, Stane Raztresen, Jože Hradil
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, ampak tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Gradbenik in podjetnik JOSIP SLAVEC je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič.
Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje “Slavec” v okviru nemškega podjetja Todt določeno za graditev obvozne ceste Šentvid – Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v Zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je prepustil svoje podjetje državnemu podjetju “Gradis” in bil pri njem še nekaj let zaposlen. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Tacnu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Tolminu rodil gledališki igralec STANE RAZTRESEN. V letih od 1933 do 45 je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa je bil 28 let med vodilnimi igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v dvajsetih filmih, na televiziji, zlasti pa pri slovenskem radiu v Trstu.
—–
Prevajalec in urednik JOŽE HRADIL je leta 1965 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz germanistike in slavistike, nato pa je bil gimnazijski profesor v Murski Soboti in glavni urednik Pomurske založbe. Njegov prevajalski opus iz madžarščine v slovenščino je zelo obsežen, v madžarščino pa je prevajal dela Župančiča, Cankarja, Ketteja in Murna. Sestavil je več antologij sodobne madžarske proze in poezije, pripravil Slovensko-madžarski in Madžarsko-slovenski slovar ter več turističnih slovarjev, leta 2012 pa je izdal svoj literarni prvenec, avtobiografski roman “Slike brez obrazov”. Kot prvi Slovenec je bill leta 2008 imenovan za častnega člana madžarske Akademije znanosti. Jože Hradil se je rodil na današnji dan leta 1934 v Murski Soboti.
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov