Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rihard Jakopič, Josip Slavec, Stane Raztresen, Jože Hradil
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, ampak tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Gradbenik in podjetnik JOSIP SLAVEC je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič.
Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje “Slavec” v okviru nemškega podjetja Todt določeno za graditev obvozne ceste Šentvid – Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v Zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je prepustil svoje podjetje državnemu podjetju “Gradis” in bil pri njem še nekaj let zaposlen. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Tacnu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Tolminu rodil gledališki igralec STANE RAZTRESEN. V letih od 1933 do 45 je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa je bil 28 let med vodilnimi igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v dvajsetih filmih, na televiziji, zlasti pa pri slovenskem radiu v Trstu.
—–
Prevajalec in urednik JOŽE HRADIL je leta 1965 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz germanistike in slavistike, nato pa je bil gimnazijski profesor v Murski Soboti in glavni urednik Pomurske založbe. Njegov prevajalski opus iz madžarščine v slovenščino je zelo obsežen, v madžarščino pa je prevajal dela Župančiča, Cankarja, Ketteja in Murna. Sestavil je več antologij sodobne madžarske proze in poezije, pripravil Slovensko-madžarski in Madžarsko-slovenski slovar ter več turističnih slovarjev, leta 2012 pa je izdal svoj literarni prvenec, avtobiografski roman “Slike brez obrazov”. Kot prvi Slovenec je bill leta 2008 imenovan za častnega člana madžarske Akademije znanosti. Jože Hradil se je rodil na današnji dan leta 1934 v Murski Soboti.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rihard Jakopič, Josip Slavec, Stane Raztresen, Jože Hradil
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, ampak tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Gradbenik in podjetnik JOSIP SLAVEC je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič.
Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje “Slavec” v okviru nemškega podjetja Todt določeno za graditev obvozne ceste Šentvid – Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v Zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je prepustil svoje podjetje državnemu podjetju “Gradis” in bil pri njem še nekaj let zaposlen. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Tacnu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Tolminu rodil gledališki igralec STANE RAZTRESEN. V letih od 1933 do 45 je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa je bil 28 let med vodilnimi igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v dvajsetih filmih, na televiziji, zlasti pa pri slovenskem radiu v Trstu.
—–
Prevajalec in urednik JOŽE HRADIL je leta 1965 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz germanistike in slavistike, nato pa je bil gimnazijski profesor v Murski Soboti in glavni urednik Pomurske založbe. Njegov prevajalski opus iz madžarščine v slovenščino je zelo obsežen, v madžarščino pa je prevajal dela Župančiča, Cankarja, Ketteja in Murna. Sestavil je več antologij sodobne madžarske proze in poezije, pripravil Slovensko-madžarski in Madžarsko-slovenski slovar ter več turističnih slovarjev, leta 2012 pa je izdal svoj literarni prvenec, avtobiografski roman “Slike brez obrazov”. Kot prvi Slovenec je bill leta 2008 imenovan za častnega člana madžarske Akademije znanosti. Jože Hradil se je rodil na današnji dan leta 1934 v Murski Soboti.
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov