Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rihard Jakopič, Josip Slavec, Stane Raztresen, Jože Hradil
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, ampak tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Gradbenik in podjetnik JOSIP SLAVEC je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič.
Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje “Slavec” v okviru nemškega podjetja Todt določeno za graditev obvozne ceste Šentvid – Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v Zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je prepustil svoje podjetje državnemu podjetju “Gradis” in bil pri njem še nekaj let zaposlen. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Tacnu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Tolminu rodil gledališki igralec STANE RAZTRESEN. V letih od 1933 do 45 je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa je bil 28 let med vodilnimi igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v dvajsetih filmih, na televiziji, zlasti pa pri slovenskem radiu v Trstu.
—–
Prevajalec in urednik JOŽE HRADIL je leta 1965 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz germanistike in slavistike, nato pa je bil gimnazijski profesor v Murski Soboti in glavni urednik Pomurske založbe. Njegov prevajalski opus iz madžarščine v slovenščino je zelo obsežen, v madžarščino pa je prevajal dela Župančiča, Cankarja, Ketteja in Murna. Sestavil je več antologij sodobne madžarske proze in poezije, pripravil Slovensko-madžarski in Madžarsko-slovenski slovar ter več turističnih slovarjev, leta 2012 pa je izdal svoj literarni prvenec, avtobiografski roman “Slike brez obrazov”. Kot prvi Slovenec je bill leta 2008 imenovan za častnega člana madžarske Akademije znanosti. Jože Hradil se je rodil na današnji dan leta 1934 v Murski Soboti.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rihard Jakopič, Josip Slavec, Stane Raztresen, Jože Hradil
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, ampak tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Gradbenik in podjetnik JOSIP SLAVEC je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič.
Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje “Slavec” v okviru nemškega podjetja Todt določeno za graditev obvozne ceste Šentvid – Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v Zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je prepustil svoje podjetje državnemu podjetju “Gradis” in bil pri njem še nekaj let zaposlen. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Tacnu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Tolminu rodil gledališki igralec STANE RAZTRESEN. V letih od 1933 do 45 je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa je bil 28 let med vodilnimi igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v dvajsetih filmih, na televiziji, zlasti pa pri slovenskem radiu v Trstu.
—–
Prevajalec in urednik JOŽE HRADIL je leta 1965 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz germanistike in slavistike, nato pa je bil gimnazijski profesor v Murski Soboti in glavni urednik Pomurske založbe. Njegov prevajalski opus iz madžarščine v slovenščino je zelo obsežen, v madžarščino pa je prevajal dela Župančiča, Cankarja, Ketteja in Murna. Sestavil je več antologij sodobne madžarske proze in poezije, pripravil Slovensko-madžarski in Madžarsko-slovenski slovar ter več turističnih slovarjev, leta 2012 pa je izdal svoj literarni prvenec, avtobiografski roman “Slike brez obrazov”. Kot prvi Slovenec je bill leta 2008 imenovan za častnega člana madžarske Akademije znanosti. Jože Hradil se je rodil na današnji dan leta 1934 v Murski Soboti.
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov