Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Peter Pavel Glavar, Jakob Sket, Franc Trampuž, Stanislav Bevk

 Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil  gospodarstvenik in mecen  PETER  PAVEL  GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.

—–

Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar  JAKOB  SKET  je v Gradcu  študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman in nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.

—–

Enolog in šolnik  FRANC  TRAMPUŽ  se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.

—–

Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik  STANISLAV  BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.

Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj vrst ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan leta 1875  v Šentvidu pri Lukovici.