Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

06.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Južni sokol, Srečko Brodar, velik potres, prvi poštni znamki

Južni  sokol  je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Ustanovili so ga leta 1863 v Ljubljani, s svojo dejavnostjo pa je med meščani krepilo narodno zavest in enotnost. Podružnico tega društva so  ustanovili tudi v Trstu, in sicer na današnji dan pred 150-imi leti. Kot je bilo značilno za slovensko društveno življenje v Trstu v avstrijski dobi, so tudi pri Sokolu sodelovali, poleg Slovencev, še posamezniki iz drugih slovanskih narodov.

Ob koncu 19. stoletja so v okviru društva delovali še kolesarski klub, pevski in tamburaški zbor, godba na pihala, veselični oddelek s plesnim mojstrom in izobraževalni odsek.  Delo tržaškega Sokola je prekinila prva svetovna vojna, podružnico  pa so dokončno razpustili v dobi fašizma, 1927. leta.

—–

Naravoslovec in arheolog SREČKO BRODAR  je bil prvi in ostaja najuspešnejši raziskovalec najstarejših, kamenodobnih kultur v Sloveniji in eden najpomembnejpših znanstvenikov te usmeritve na svetu. Doma in na tujem je zaslovel z leta 1928 odkrito paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na gori Olševi.

Tam je bilo 1500 kosti jamskih medvedov, 18 ognjišč in nekaj sto izdelkov človeških rok; med njimi je tudi najstarejša šivanka. Ta najdba je močno odmevala v svetu in odločilno vplivala na razlago poteka zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. Po 2. svetovni vojni je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji ter tako dokazal, da je bilo območje naše države v paleolitiku pomembno. Naravoslovec in arheolog Srečko Bodar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1976 je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres leta 1976 je bil najhujša naravna katastrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.

—–

Za rojstni dan sodobne pošte lahko štejemo današnji dan leta 1840, ko je Anglija sprejela idejo Rowlanda Hilla, da bi dotedanji sistem poštnin, ki je temeljil na razdalji in številu listov v pismu, nadomestili z enotno tarifo na podlagi teže, plačevali pa naj bi jo vnaprej s pomočjo »etiket«, ki bi bile prilepljene na vsako pismo. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih velja  le Anglež Hill.

Njegov predlog so uresničili na današnji dan leta 1840, ko sta izšli prvi poštni znamki: črna za en peni in modra za dva penija. Sicer je temeljna oblika znamk v prvih letih doživela precej sprememb, vendar se je novi način plačevanja poštnine – v dobi Marije Terezije je pol poštnine plačal pošiljatelj, pol pa prejemnik – hitro širil in že leta 1875 so v Bernu ustanovili Svetovno poštno zvezo, ki je začela usklajevati različne vrste storitev in poštni promet.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

06.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Južni sokol, Srečko Brodar, velik potres, prvi poštni znamki

Južni  sokol  je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Ustanovili so ga leta 1863 v Ljubljani, s svojo dejavnostjo pa je med meščani krepilo narodno zavest in enotnost. Podružnico tega društva so  ustanovili tudi v Trstu, in sicer na današnji dan pred 150-imi leti. Kot je bilo značilno za slovensko društveno življenje v Trstu v avstrijski dobi, so tudi pri Sokolu sodelovali, poleg Slovencev, še posamezniki iz drugih slovanskih narodov.

Ob koncu 19. stoletja so v okviru društva delovali še kolesarski klub, pevski in tamburaški zbor, godba na pihala, veselični oddelek s plesnim mojstrom in izobraževalni odsek.  Delo tržaškega Sokola je prekinila prva svetovna vojna, podružnico  pa so dokončno razpustili v dobi fašizma, 1927. leta.

—–

Naravoslovec in arheolog SREČKO BRODAR  je bil prvi in ostaja najuspešnejši raziskovalec najstarejših, kamenodobnih kultur v Sloveniji in eden najpomembnejpših znanstvenikov te usmeritve na svetu. Doma in na tujem je zaslovel z leta 1928 odkrito paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na gori Olševi.

Tam je bilo 1500 kosti jamskih medvedov, 18 ognjišč in nekaj sto izdelkov človeških rok; med njimi je tudi najstarejša šivanka. Ta najdba je močno odmevala v svetu in odločilno vplivala na razlago poteka zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. Po 2. svetovni vojni je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji ter tako dokazal, da je bilo območje naše države v paleolitiku pomembno. Naravoslovec in arheolog Srečko Bodar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1976 je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres leta 1976 je bil najhujša naravna katastrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.

—–

Za rojstni dan sodobne pošte lahko štejemo današnji dan leta 1840, ko je Anglija sprejela idejo Rowlanda Hilla, da bi dotedanji sistem poštnin, ki je temeljil na razdalji in številu listov v pismu, nadomestili z enotno tarifo na podlagi teže, plačevali pa naj bi jo vnaprej s pomočjo »etiket«, ki bi bile prilepljene na vsako pismo. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih velja  le Anglež Hill.

Njegov predlog so uresničili na današnji dan leta 1840, ko sta izšli prvi poštni znamki: črna za en peni in modra za dva penija. Sicer je temeljna oblika znamk v prvih letih doživela precej sprememb, vendar se je novi način plačevanja poštnine – v dobi Marije Terezije je pol poštnine plačal pošiljatelj, pol pa prejemnik – hitro širil in že leta 1875 so v Bernu ustanovili Svetovno poštno zvezo, ki je začela usklajevati različne vrste storitev in poštni promet.


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

15. januar - Josip Vandot (1884) in njegov literarni junak Kekec

Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov