Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, Vladimir Makuc
Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.
V 17. stoletju pa so čez slovensko ozemje z vprežnimi vozovi uvedli tudi osebni poštni promet; glavna postaja je bila v Ljubljani. Poštni voz je z Dunaja in iz Gradca pripeljal vsak četrtek, nato pa pot nadaljeval mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Iz Benetk so pošto vozili v Ljubljano vsak dan in takoj nadaljavali pot proti Gradcu in Dunaju.
Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem; pošto so vozili vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen le petek. Iz drugih večhjih krajev so prihajali v Ljubljano redni in izredni poštni sli.
V 18. stoletju je iz evropskga voznega reda reda za leto 1779 razvidno, da je skozi Ljubljano enkrat tedensko potekala tudi čezcelinska potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Naše ozemlje je prečkala iz Gradca čez Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno ter iz Trsta nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobnih mednarodnih povezav je bilo vse več, nanje pa so se navezovale lokalne kopne in tudi plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja moč potovati po Sloveniji in iz nje ne sicer zelo udobno, zato pa po vseh najbolj prometnih evropskih smereh.
—–
Slikar in grafik VLADIMIR MAKUC je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.
Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvarjal se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.
—–
Na današnji dan pred 30-imi leti je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989.
Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, Vladimir Makuc
Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.
V 17. stoletju pa so čez slovensko ozemje z vprežnimi vozovi uvedli tudi osebni poštni promet; glavna postaja je bila v Ljubljani. Poštni voz je z Dunaja in iz Gradca pripeljal vsak četrtek, nato pa pot nadaljeval mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Iz Benetk so pošto vozili v Ljubljano vsak dan in takoj nadaljavali pot proti Gradcu in Dunaju.
Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem; pošto so vozili vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen le petek. Iz drugih večhjih krajev so prihajali v Ljubljano redni in izredni poštni sli.
V 18. stoletju je iz evropskga voznega reda reda za leto 1779 razvidno, da je skozi Ljubljano enkrat tedensko potekala tudi čezcelinska potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Naše ozemlje je prečkala iz Gradca čez Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno ter iz Trsta nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobnih mednarodnih povezav je bilo vse več, nanje pa so se navezovale lokalne kopne in tudi plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja moč potovati po Sloveniji in iz nje ne sicer zelo udobno, zato pa po vseh najbolj prometnih evropskih smereh.
—–
Slikar in grafik VLADIMIR MAKUC je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.
Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvarjal se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.
—–
Na današnji dan pred 30-imi leti je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989.
Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov