Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, Vladimir Makuc

Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za  obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.

V 17. stoletju pa so čez slovensko ozemje z vprežnimi vozovi uvedli tudi osebni poštni promet; glavna postaja je bila v Ljubljani. Poštni voz  je z Dunaja in iz Gradca pripeljal vsak četrtek, nato pa pot nadaljeval mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Iz Benetk so pošto vozili v Ljubljano vsak dan in takoj nadaljavali pot proti Gradcu in Dunaju.

Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem; pošto so vozili vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen le petek. Iz drugih večhjih krajev so prihajali v Ljubljano redni in izredni poštni sli.

V 18. stoletju je iz evropskga voznega reda reda za leto 1779 razvidno, da je skozi Ljubljano enkrat tedensko potekala tudi čezcelinska potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Naše ozemlje je prečkala iz Gradca čez Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno ter iz Trsta nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobnih mednarodnih povezav je bilo vse več, nanje pa so se navezovale lokalne kopne in tudi plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja moč potovati po Sloveniji in iz nje ne sicer zelo udobno, zato pa po vseh najbolj prometnih evropskih smereh.

—–

Slikar in grafik  VLADIMIR  MAKUC  je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.

Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvarjal se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.

—–

Na današnji dan pred 30-imi leti je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano  Majniška deklaracija 1989.

Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, Vladimir Makuc

Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za  obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.

V 17. stoletju pa so čez slovensko ozemje z vprežnimi vozovi uvedli tudi osebni poštni promet; glavna postaja je bila v Ljubljani. Poštni voz  je z Dunaja in iz Gradca pripeljal vsak četrtek, nato pa pot nadaljeval mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Iz Benetk so pošto vozili v Ljubljano vsak dan in takoj nadaljavali pot proti Gradcu in Dunaju.

Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem; pošto so vozili vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen le petek. Iz drugih večhjih krajev so prihajali v Ljubljano redni in izredni poštni sli.

V 18. stoletju je iz evropskga voznega reda reda za leto 1779 razvidno, da je skozi Ljubljano enkrat tedensko potekala tudi čezcelinska potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Naše ozemlje je prečkala iz Gradca čez Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno ter iz Trsta nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobnih mednarodnih povezav je bilo vse več, nanje pa so se navezovale lokalne kopne in tudi plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja moč potovati po Sloveniji in iz nje ne sicer zelo udobno, zato pa po vseh najbolj prometnih evropskih smereh.

—–

Slikar in grafik  VLADIMIR  MAKUC  je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.

Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvarjal se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.

—–

Na današnji dan pred 30-imi leti je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano  Majniška deklaracija 1989.

Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov