Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dan zmage nad fašizmom in nacizmom
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 74-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila dotlej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.
Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilu komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljeno je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.
Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.
8. maja zvečer, torej le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v slovensko prestolnico, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.
—–
V spomin na 9. maj 1945 – 9. maj je tudi praznik glavnega mesta Slovenije – in na medvojni žičnati obroč okoli Ljubljane so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto na Dan zmage. Imena so se do danes sicer spreminjala (Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva), vendar sta tako njen rekreativni del – pohod, in tekmovalni del – tek posameznikov in štafet, vsakokrat množično obiskana.
—–
Praznik mesta Ljubljane pa je bil marsikdaj v preteklih desetletjih tudi primeren dan za praznovanje kakšne delovne zmage. Tako so na ta dan pred 60-imi leti slovesno odprli predor pod grajskim gričem, dolg 480 metrov. Preden so prerezali otvoritveni trak, so slavnostni govorniki zbrane radovedneže seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki, nato pa je kolona avtomobilov in motoristov zapeljala skozi najkrajšo pot med severnim in južnim delom slovenske prestolnice.
—–
Deveti maj je tudi »dan Evrope«, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. V Schumanovi deklaraciji vidi Evropa začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unnije. Predlagal je, naj Francija in Nemčija ter druge evropske države, ki jim je do tega, okrepijo sodelovanje na področju premoga in jekla ter za koordinacijo sodelovanja ustanovijo skupno telo. Schumanov načrt je bil uresničen leto pozneje, ko je bila ustanovljena »Evropska skupnost za premog in jeklo«, predhodnica današnje Evropske unije.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dan zmage nad fašizmom in nacizmom
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 74-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila dotlej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.
Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilu komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljeno je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.
Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.
8. maja zvečer, torej le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v slovensko prestolnico, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.
—–
V spomin na 9. maj 1945 – 9. maj je tudi praznik glavnega mesta Slovenije – in na medvojni žičnati obroč okoli Ljubljane so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto na Dan zmage. Imena so se do danes sicer spreminjala (Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva), vendar sta tako njen rekreativni del – pohod, in tekmovalni del – tek posameznikov in štafet, vsakokrat množično obiskana.
—–
Praznik mesta Ljubljane pa je bil marsikdaj v preteklih desetletjih tudi primeren dan za praznovanje kakšne delovne zmage. Tako so na ta dan pred 60-imi leti slovesno odprli predor pod grajskim gričem, dolg 480 metrov. Preden so prerezali otvoritveni trak, so slavnostni govorniki zbrane radovedneže seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki, nato pa je kolona avtomobilov in motoristov zapeljala skozi najkrajšo pot med severnim in južnim delom slovenske prestolnice.
—–
Deveti maj je tudi »dan Evrope«, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. V Schumanovi deklaraciji vidi Evropa začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unnije. Predlagal je, naj Francija in Nemčija ter druge evropske države, ki jim je do tega, okrepijo sodelovanje na področju premoga in jekla ter za koordinacijo sodelovanja ustanovijo skupno telo. Schumanov načrt je bil uresničen leto pozneje, ko je bila ustanovljena »Evropska skupnost za premog in jeklo«, predhodnica današnje Evropske unije.
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov