Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dan zmage nad fašizmom in nacizmom
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 74-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila dotlej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.
Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilu komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljeno je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.
Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.
8. maja zvečer, torej le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v slovensko prestolnico, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.
—–
V spomin na 9. maj 1945 – 9. maj je tudi praznik glavnega mesta Slovenije – in na medvojni žičnati obroč okoli Ljubljane so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto na Dan zmage. Imena so se do danes sicer spreminjala (Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva), vendar sta tako njen rekreativni del – pohod, in tekmovalni del – tek posameznikov in štafet, vsakokrat množično obiskana.
—–
Praznik mesta Ljubljane pa je bil marsikdaj v preteklih desetletjih tudi primeren dan za praznovanje kakšne delovne zmage. Tako so na ta dan pred 60-imi leti slovesno odprli predor pod grajskim gričem, dolg 480 metrov. Preden so prerezali otvoritveni trak, so slavnostni govorniki zbrane radovedneže seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki, nato pa je kolona avtomobilov in motoristov zapeljala skozi najkrajšo pot med severnim in južnim delom slovenske prestolnice.
—–
Deveti maj je tudi »dan Evrope«, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. V Schumanovi deklaraciji vidi Evropa začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unnije. Predlagal je, naj Francija in Nemčija ter druge evropske države, ki jim je do tega, okrepijo sodelovanje na področju premoga in jekla ter za koordinacijo sodelovanja ustanovijo skupno telo. Schumanov načrt je bil uresničen leto pozneje, ko je bila ustanovljena »Evropska skupnost za premog in jeklo«, predhodnica današnje Evropske unije.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dan zmage nad fašizmom in nacizmom
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 74-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila dotlej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.
Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilu komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljeno je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.
Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.
8. maja zvečer, torej le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v slovensko prestolnico, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.
—–
V spomin na 9. maj 1945 – 9. maj je tudi praznik glavnega mesta Slovenije – in na medvojni žičnati obroč okoli Ljubljane so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto na Dan zmage. Imena so se do danes sicer spreminjala (Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva), vendar sta tako njen rekreativni del – pohod, in tekmovalni del – tek posameznikov in štafet, vsakokrat množično obiskana.
—–
Praznik mesta Ljubljane pa je bil marsikdaj v preteklih desetletjih tudi primeren dan za praznovanje kakšne delovne zmage. Tako so na ta dan pred 60-imi leti slovesno odprli predor pod grajskim gričem, dolg 480 metrov. Preden so prerezali otvoritveni trak, so slavnostni govorniki zbrane radovedneže seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki, nato pa je kolona avtomobilov in motoristov zapeljala skozi najkrajšo pot med severnim in južnim delom slovenske prestolnice.
—–
Deveti maj je tudi »dan Evrope«, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. V Schumanovi deklaraciji vidi Evropa začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unnije. Predlagal je, naj Francija in Nemčija ter druge evropske države, ki jim je do tega, okrepijo sodelovanje na področju premoga in jekla ter za koordinacijo sodelovanja ustanovijo skupno telo. Schumanov načrt je bil uresničen leto pozneje, ko je bila ustanovljena »Evropska skupnost za premog in jeklo«, predhodnica današnje Evropske unije.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov