Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Henrik Peternel, Branka Jurca, Marjan Skumavc

Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.

—–

Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi obstoj delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z  Zakonom proti potepuštvu,  sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.

Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij.  Ker  je  bilo  največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu  nasprotovanju obrtnikov.

—–

Mladinska  pisateljica,  urednica  in  publicistka   BRANKA   JURCA  je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po koncu vojne je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica revije Ciciban, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.

—–

Slikar, grafik, novinar in karikaturist  MARJAN  SKUMAVC  je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa svojevrstno pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Jurkloštru.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Henrik Peternel, Branka Jurca, Marjan Skumavc

Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.

—–

Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi obstoj delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z  Zakonom proti potepuštvu,  sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.

Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij.  Ker  je  bilo  največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu  nasprotovanju obrtnikov.

—–

Mladinska  pisateljica,  urednica  in  publicistka   BRANKA   JURCA  je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po koncu vojne je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica revije Ciciban, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.

—–

Slikar, grafik, novinar in karikaturist  MARJAN  SKUMAVC  je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa svojevrstno pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Jurkloštru.


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.03.2024

11. marec - Vinko Poljanec - prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki

Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

10. marec - Marija Ovčar (1891) ena prvih slovenskih izšolanih porodnih pomočnic – babic

Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

9. marec - Melita Pivec – Stele (1894), prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti

Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

8. marec - operna in koncertna pevka Franja Golob (1908)

Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov