Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Henrik Peternel, Branka Jurca, Marjan Skumavc

Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.

—–

Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi obstoj delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z  Zakonom proti potepuštvu,  sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.

Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij.  Ker  je  bilo  največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu  nasprotovanju obrtnikov.

—–

Mladinska  pisateljica,  urednica  in  publicistka   BRANKA   JURCA  je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po koncu vojne je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica revije Ciciban, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.

—–

Slikar, grafik, novinar in karikaturist  MARJAN  SKUMAVC  je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa svojevrstno pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Jurkloštru.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Henrik Peternel, Branka Jurca, Marjan Skumavc

Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.

—–

Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi obstoj delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z  Zakonom proti potepuštvu,  sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.

Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij.  Ker  je  bilo  največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu  nasprotovanju obrtnikov.

—–

Mladinska  pisateljica,  urednica  in  publicistka   BRANKA   JURCA  je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po koncu vojne je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica revije Ciciban, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.

—–

Slikar, grafik, novinar in karikaturist  MARJAN  SKUMAVC  je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa svojevrstno pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Jurkloštru.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov