Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Henrik Peternel, Branka Jurca, Marjan Skumavc

Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.

—–

Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi obstoj delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z  Zakonom proti potepuštvu,  sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.

Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij.  Ker  je  bilo  največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu  nasprotovanju obrtnikov.

—–

Mladinska  pisateljica,  urednica  in  publicistka   BRANKA   JURCA  je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po koncu vojne je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica revije Ciciban, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.

—–

Slikar, grafik, novinar in karikaturist  MARJAN  SKUMAVC  je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa svojevrstno pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Jurkloštru.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Henrik Peternel, Branka Jurca, Marjan Skumavc

Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.

—–

Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi obstoj delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z  Zakonom proti potepuštvu,  sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.

Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij.  Ker  je  bilo  največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu  nasprotovanju obrtnikov.

—–

Mladinska  pisateljica,  urednica  in  publicistka   BRANKA   JURCA  je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po koncu vojne je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica revije Ciciban, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.

—–

Slikar, grafik, novinar in karikaturist  MARJAN  SKUMAVC  je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa svojevrstno pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Jurkloštru.


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

11. maj - Urban Jarnik, prvi slovenski dialektolog (1784)

Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

10. maj - Ivan Cankar, velikan naše književnosti (1876)

Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

8. maj - Janko Moder in njegovo prevajalsko delo (1914)

Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

7. maj - Juro Adlešič (1884) od ljubljanskega župana do delavca na farmi v Kansasu

Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

6. maj - Kako v najkrajšem času "očistiti" Štajersko Slovencev? (1941)

Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov